Večer plesa 2019

Filmski plesni večer

Tradicionalni večer plesa I. gimnazije v Celju je bil v sredo, 3. 4., ob 18. 00 uri v Kulturnem centru Laško. Vsako leto je tema plesnega večera drugačna in zanimiva, pomembno je le, da v celoto poveže različne zvrsti plesa, s katerimi se plesalci predstavijo. Dijakinje in dijaki so plesali klasični balet, modern, disco, jazz balet, videli pa smo tudi sodobnejše zvrsti, kot so hip hop in break dance. Program so popestrili še otroci iz predšolske plesne ustvarjalnice Glasbene šole Laško-Radeče in skupina mažoretk. Zanimalo me je, od kod plesalci črpajo zanimive ideje in tako vsako leto znova presenetijo s pestrim programom. Zato sem govorila kar z mentoricama plesnega dogodka, profesoricama Damjano Rebek in Majo Medvešek, ki sta povedali: »Vedno poskušamo izbrati čim bolj raznoliko temo, kar je včasih precej težko, saj se ne sme biti enaka kot tema Top Classica. Vsako leto se pred začetkom srečamo s plesalci in naredimo manjši »brain storming«, dokler se ne porodi ideja, ki je všečna vsem in atraktivna za občinstvo. Tema filma se nam je zdela priročna tudi s tehničnega vidika, kjer nam je seveda pomagala naša izvrstna ekipa tehnikov.«
Na I. gimnaziji je veliko plesalcev in prav vsi, če le imajo željo, so dobrodošli in vabljeni k sodelovanju na plesnem večeru. Koliko predznanja pa se od posameznikov pričakuje? »Vsi plesalci, ki na večeru plesa želijo nastopati, so kvalitetni in na plesnem področju že dobro natrenirani in izobraženi. Večje probleme imamo z omejevanjem točk glede na minutažo, ker so vsi tako dobri in je točk tako veliko,« sta mi povedali mentorici.

Za tako dobro izpeljan večer pa je seveda treba kar precej vaj in priprav: »Organizacijska osnova se začne kakšna dva meseca prej. Torej ideja za temo, scena, gosti, plakat … V zadnjem mesecu pa celoten tim, ki je za tem dogodkom, dela zelo intenzivno. Plesalci so v zadnjem mesecu in pol imeli skupne vaje enkrat na teden, seveda pa vsaka ekipa vadi tudi popoldne, izven šole, na svojih treningih.«

Plesalci so s svojimi gibi prikazali res pravo pravljico, pri čemer so svoje telo uporabili kot sredstvo za uprizoritev svojih fantazij, sanj in pričakovanj. Po končanem večeru sem se z nekaterimi pogovarjala in zaupali so svoje dosedanje plesne izkušnje.

Sara Jezernik, dijakinja 2. letnika, pleše hip hop že devet let. V tako dolgem obdobju je svojo tehniko plesa izpopolnila in pridobila izkušnje, za katere pravi, da jih je res veliko. »Posebno doživetje so bila razna tekmovanja, sploh mednarodna, na katerih smo s soplesalkami dosegle veliko odličnih rezultatov. Med njimi je tudi trikratna zmaga na državnem, evropskem in svetovnem prvenstvu.«

Laura Benkovič se je timu za plesni večer pridružila v zadnjem hipu, tako da se je morala koreografije naučiti res hitro. Dodala je: »Plešem že od tretjega leta, vendar sem pri 15 letih za nekaj časa prenehala, pred kratkim pa znova začela. Najlepša plesna izkušnja je bil nastop na Opusu, kjer sem osvojila bronasto priznanje.«

Neža Apšner je nekaj več povedala o pripravah in zamisli za temo večera plesa. »Za ta nastop sem se pripravljala zadnji mesec, vaje pa so potekale nekaj dni na teden. Teme smo se domislili, ker so filmi vsem blizu in so nam vsem zanimivi. Mislim, da so različne zvrsti plesa ravno razlog, da je dogodek tako zanimiv – na drugih prireditvah namreč redko srečamo tako pester nabor.«

Maja Kovačić, plesalka klasičnega baleta in moderna, ob srednji šoli obiskuje tudi Konservatorij za glasbo in balet v Ljubljani. Pleše že 13 let, svoje prve plesne korake pa je osvojila v Društvu za umetnost plesa Harlekin. Na plesnem večeru je zaplesala v duetu z Živo Steiner, pripravila pa je tudi svoj baletni solo. Kako pa jim je uspelo tako dobro povezati različne zvrsti plesa v celoto? »Menim, da je spekter filma in filmske umetnosti tako širok, da to ni bil prehud zalogaj. Tako kot se zvrsti plesa razlikujejo med seboj, se tudi  filmski žanri, zato kombinacije obojega ni bilo zahtevno postaviti na oder,« nam je zaupala.

Plesalci so se z izbiro filmov res potrudili, saj so se želeli »sprehoditi« skozi različna časovna obdobja in se dotakniti različnih žanrov. Slišali smo lahko pesmi iz klasičnih, kultnih pravljic, kot so, denimo, Lepotica in zver, Zlohotnica in Čarovnik iz Oza. Seveda ni manjkala glasba iz slovenskega filma Poletje v školjki. Videli smo še sodobnejše filme – Mamma Mia in Avatar, brez Hrestača pa tudi ni šlo. Plesalci so se poslovili z zaključno točko z imenom Bohemian Rapsody in poželi bučen aplavz.

Nika Brance

Foto: Katja Grobelnik in Matjaž Pinter

Dostopnost