Štirje dnevi na belih strminah
V četrtek, 18. januarja 2017, smo se dijaki vseh letnikov I. gimnazije v Celju odpravili na ekskurzijo na avstrijsko smučišče Nassfeld, kjer smo preživeli štiri sončne dni.
Po treh urah je avtobus prispel v Rottendorf, ki je 15 minut oddaljen od smučišča. Nastanili smo se v sobah. Po malici je sledilo smučanje z učitelji ob čudovitem razgledu in v odličnih snežnih razmerah. Popoldne smo se vrnili v apartmaje in skupaj preživljali prosti čas, nato smo imeli kratek sestanek in odlično večerjo. Po večerji smo se družili v skupnem prostoru in si čas krajšali z družabnimi igrami. Malo čez polnoč je ugasnila večina luči.
Jutranje bujenje je bilo za nekatere prava muka, za druge pa sploh ne – odvisno od 
števila ur spanja v prejšnji noči. Kmalu po zajtrku smo že stali v vrsti za gondolo in polni energije gledali navzgor po zasneženi gorati pokrajini. Smučali smo praktično ves dan, vmes smo naredili le postanek za malico, koč in gostišč je namreč ob smučišču zelo veliko. Po smuki smo nekateri imeli še dovolj moči in energije za biljard ali pikado, drugi pa so koristno porabili čas do večerje tako, da so nadoknadili snov, ki so jo zamudili med smučanjem. Če povem po pravici, je bilo takih bolj malo. Zvečer smo se zbrali v skupnem prostoru in navijali za naše rokometaše, nekateri so igrali karte ali kakšno drugo družabno igro. Po polnoči smo večinoma že vsi spali.
Sobotni urnik je bil podoben petkovemu. Bujenje, zajtrk, čakanje na gondolo in uživanje na na snegu. Tudi tokrat smo se okrepčali v kateri izmed koč. Najbolj priljubljen je bil seveda slavni dunajski zrezek z ocvrtim krompirčkom, veliko pa jih je poskusilo tudi Germknödel. Po smuki smo se kot dan prej tudi tokrat zabavali ob biljardu in pikadu.
Sobotni večer je bil malo drugačen od prejšnjega, saj smo spoznali 10 FIS pravil obnašanja na smučišču, od pravila o prilagajanju našega smučanja glede na smučarsko znanje in obvladovanje smuči, pa do tega, da je vzpenjanje dovoljeno samo ob strani proge.
Nedeljski zajtrk je bil zgodnejši, saj je bilo pred odhodom na smučišče treba še spakirati in pospraviti sobe. Po zadnji smuki smo se poslovili od Nassfelda in lepega vremena ter se polni vtisov odpravili proti domu.
Tabor je minil brez poškodb ali drugih neprijetnosti. Zagotovo so se stkala ali utrdila številna prijateljstva. Učitelji in profesorice so bili zelo prijazni, nasploh je bil smučarski tabor odlična izbira za vse, ki so bili željni krajših počitnic in premora od šolskega ritma.
Aljaž Mavrič
