Potopisna dejavnost

Potovanja nas osrečujejo, širijo obzorje in pomagajo razumeti svet. Na potovanjih spoznavamo različne ljudi, kulture in kraje.

Potovanja in s tem povezan razvoj turizma dajejo mnogim ljudem možnost zaslužka.

Danes je potovanje lažje dostopno:

  • je cenejše, kot je bilo včasih (ugodni nakupi letalskih kart, …),
  • je hitrejše, lažje in svobodnejše,
  • informacije o potovanjih so lahko dostopne (spletne strani ponudnikov, potovalni forumi, socialna omrežja, izmenjave izkušenj),
  • prevoze in prenočišča si lahko organiziramo sami; obisk turistične agencije ni več obvezen,
  • klic domov ni več problem (Skype, Viber, WhatsApp, …).

 

V  šolskem letu 2018/2019 smo  začeli s potopisnimi predavanji, ki so namenjena dijakom in profesorjem. Do sedaj smo predstavili:

Čas Naslov Predavatelj/Predavateljica
November 2018 Namibija Janja Simoniti
December 2018 Tasmanija Mojca Plevnik Žnidarec
Januar 2019 Venezuela, Madagaskar, Iran Ana Lavbič
Februar 2019 Indonezijski otok Flores Janja Simoniti
Marec 2019 Kitajska Dunja Čurković Peperko
November 2019 Malezija in Singapur Ana Lavbič
Januar 2020 Bajkalsko jezero Uroš Arnuš
Februar 2020 Tajvan Janja Simoniti
Junij 2023 Azori Janja Simoniti

 

MALEZIJA IN SINGAPUR

Malezija je država v jugovzhodni Aziji, ki s svojo raznolikostjo ponuja nekaj za vsakogar – od prestolnice Kuala Lumpur z znamenitima dvojčkoma Petronas pa do enega najstarejših pragozdov na svetu in ogromnih plantaž črnega čaja ter poležavanja na čudovitih plažah tropskih otočkov, plavanja v zelo toplem morju in opazovanja najrazličnejših pisanih ribic, malih morskih psov ter koralnih grebenov. S svojimi nočnimi uličnimi stojnicami s hrano pa je za turiste ta azijska država tudi kulinarično privlačna.

Mestna država Singapur, ki leži na jugu Malajskega polotoka, je zelo urejena, a birokratska država s strogimi predpisi in številnimi prepovedmi. Njeni največji znamenitosti sta park Gardens by the Bay, poznan po umetnih drevesih, ki so ponoči, ko so osvetljena, še prav posebej privlačna, in Marina Bay Sands, eden arhitekturno najznamenitejših hotelov na svetu, ki ima obliko ladje.

 

 


BAJKALSKO JEZERO

Bajkalsko jezero je najstarejše in najgloblje jezero, vsebuje 20 % vse tekoče sladke vode na planetu. Je edino jezero, ki ima svojo populacijo tjulnjev.

 

 

 

 

 

 


TAJVAN

Tajvan ali Republika Kitajska je država, ki ima enajstkrat več prebivalcev kot Slovenija, čeprav je le enainpolkrat večja kot naša država.

Ime otoka (Ilha Formosa – Prelep otok) se je izkazalo za resnično, saj ima zelo raznoliko pokrajino, strme klife ob čudovito modrem Pacifiku, ozke soteske, segajoče globoko v notranjost otoka, veliko visokih gora v notranjosti otoka, vulkansko pokrajino z gejziri, tropske gozdove in rajske plaže.

Večina prebivalcev živi v velikih, zelo gosto naseljenih mestih. Ker je  tam skoncentrirana tudi večina industrije, so ozračja mest prekomerno onesnažena. Mestom sva se z možem med potovanjem izognila in obiskala čudovite narodne parke, ki jim pripada petina otoka.


 

VENEZUELA, MADAGASKAR, IRAN

Na predavanju sem predstavila svoje vtise s popotovanj po treh geografsko in kulturno zelo različnih državah – Venezueli, Madagaskarju in Iranu. Po vsaki od teh sem v lastni organizaciji in z nahrbtnikom na ramenih potovala dober mesec.

Venezuela je dežela izjemnih naravnih lepot in raznolike pokrajine. Zapomnila sem si jo po najvišjem slapu na svetu, visokem skoraj 1 km, še bolj pa po tridnevnem trekingu do tja, spanju v visečih mrežah, iskanju anakond, lovljenju piranh in plavajočih kapibarah v venezuelskem nižavju, kopanju v Karibskem morju in čudovitih koralnih grebenih, ki so bili najlepši, kar sem jih kdaj videla.

Madagaskar me je najbolj presenetil s svojo kulturno drugačnostjo. S potovanja sem se zato vrnila hvaležna, da živim v delu sveta, kjer smo v resnici lahko zadovoljni s tem, kar imamo.

Iran pa me je očaral z izredno gostoljubnostjo, prijaznostjo in ustrežljivostjo prebivalcev, zato sem ga ohranila v še posebej lepem spominu.

 


TASMANIJA

Je šesta zvezna država Avstralije in po velikosti 26 največji otok na svetu. Leži na vzhodni in južni polobli, 200 km južno od Avstralije. Odkril jo je nizozemski raziskovalec, Abel Tasman, 24. novembra 1642, ko je raziskoval ozemlja za nizozemsko družbo. Otok je poimenoval po sponzorju potovanja, guvernerju Antoniu van Diemenu,  Van Diemenov otok, 1. januarja  1856 pa se preimenuje v Tasmanijo.

Meri 68 000 kvadratnih kilometrov in ima več kot 500 000 prebivalcev. Glavno mesto je Hobart, uradni jezik je angleščina. Približno 40 % otoka so naravni  rezervati, nacionalni parki, ki so zaščiteni kot naravna kulturna dediščina. Je otok čudovitih barvnih kontrastov, živahnih mest in podeželskih vasic, kjer se prepletata moderna umetnost in arhitektura z bogato kulturno dediščino in zapuščino; je otok strmih obalnih in pobarvanih klifov, starodavnih gozdov, z izjemnimi endemnimi rastlinami in živalmi; je otok odlične hrane in pijače, s prekrasnimi plažami, v obliki vinskih čaš, ki so ene najlepših na svetu.

 


NAMIBIJA

 

Namibija je afriška država, ki je velika za štirideset Slovenij, v njej pa živita le dva milijona prebivalcev (je ena najredkeje poseljenih dežel na svetu).

Dežela je pravi popotniški in fotografski raj. Ne očara te le prostrana in veličastna pokrajina, ampak tudi raznolikost  ljudstev. Tukaj lahko doživiš pravi afriški safari, se podaš v Namib, najstarejšo puščavo na svetu, in z Bušmani nabiraš hrano in plodove zemlje.

Na predavanju sem predstavila to lepo deželo, ki sem jo spoznala na tritedenskem potovanju.


INDONEZIJSKI  OTOK FLORES

Indonezijski otok Flores leži v vzhodnem delu Indonezije in je turistično še vedno v senci nekaterih bolj znanih indonezijskih otokov. Prav z otoka Bali prileti na Flores dosti turistov, ki bi radi videli največjo znamenitost tega otoka, komodoškega varana. Po navadi ostanejo kakšen dan in se vrnejo. Z možem sva si vzela več časa in po otoku potovala osem dni.
Ime otoka izvira še iz časov kolonialnega vpliva Portugalske in v prevodu pomeni otok rož. Otok je v resnici slikovit, z bogato favno in floro, s številnimi tradicionalnimi vasmi, vulkani in toplimi vrelci ob njih, jezeri in slapovi, pragozdovi ter mnogimi rajskimi plažami. Zlasti pa so naju navdušili izredno prijazni domačini.

KITAJSKA

Kitajska je skoraj 9,6 milijonov km2 velika država, v kateri živi približno 1,4 milijarde ljudi. Je zelo raznolika – tako v naravnogeografskem kot tudi v kulturnem pogledu. Naravne meje so jo vedno obdajale kot neosvojljivo trdnjavo. Kitajska je odprta le proti severu, od koder so prihajala stepska ljudstva. V namen obrambe je bil zgrajen Veliki kitajski zid.

V jugovzhodnem delu Kitajske se razširja pokrajina ošiljenih gričev in riževih polj – turistično zelo zanimiv tropski kras.

Tradicija kitajskega cesarstva se je začela v 3. st. pr. Kr. s prvim cesarjem Qin Shi Huangdijem, ki je danes svetovno znan po svojih glinenih vojščakih; cesarstvo se je obdržalo skozi 25 dinastij. Zadnji kitajski cesar Pu yi je odstopil leta 1912. Sledilo je obdobje vojn in političnih preobratov. 1949. leta je nastala Ljudska republika Kitajska.

Raznovrstna je tudi kitajska kultura, ki je odsev zgodovine. V 6. in 5. st. pr. Kr. so nastale številne filozofske in verske šole, med njimi znana konfucianizem in taoizem. Taoizem poudarja preprosto življenje in stik z naravo, ki sem ga doživela ob obisku svete gore Hua Shan.

Kitajska je dežela številnih izumov, kot so kompas, tisk, porcelan, svila …  V Suzhouju sem si med drugim ogledala tudi proizvodnjo svile.

Peking je že več kot 850 let glavno mesto države. Med drugim je mesto znano po trgu Tiananmen, največjem trgu na svetu, in Prepovedanem mestu.


AZORI

Kljub temu da so Azori odmaknjeni in majhni, igrajo v Evropi pomembno vlogo. Že v 19. stoletju so ugotovili, da se anticiklon, ki nastane nad Azori, v nekaj dneh pojavi nad Evropo. Azori nekako določajo, kakšno bo vreme pri nas.
Azori (portugalsko Açores) so otočje sredi Atlantskega oceana, od portugalske obale oddaljeni 1500 km, od kanadske 1925 km. Arhipelag devetih večjih in manjših otokov se razprostira v dolžini 600 km v smeri od SZ proti JV in je na stičišču treh največjih tektonskih plošč. Podnebje je oceansko, z milimi zimami in ne pretoplimi poletji (pod 30 stopinj Celzija). Dosti je padavin, zato je vegetacija bujna, ponekod kar tropskega videza. Na devetih otokih v skupni velikosti dobre desetine Slovenije živi približno četrt milijona ljudi, največ portugalskega porekla. Prebivalci se ukvarjajo večinoma s poljedelstvom, še posebej s pridelavo ananasa, tobaka in čaja, ter govedorejo, mlečno industrijo in ribolovom ter turizmom, ki v zadnjem obdobju postaja vse pomembnejši dejavnik.


OBISK KRAKOWA IN KONCENTRACIJSKEGA TABORIŠČA AUSCHWITZ

(prof. Ana Lavbič, april 2019)


Ekskurzije v tujino v okviru OIV v šol. l. 2018/2019

Dostopnost