Zaščitni znak klasične gimnazije je latinščina in poučevanje te ima na I. gimnaziji v Celju častitljivo tradicijo. Latinščina je namreč bila, razen ob nekaterih krajših prekinitvah, v takšni ali drugačni obliki na I. gimnaziji v Celju vedno prisotna. Od šolskega leta 2000/2001 je prisotna kot eden od temeljnih predmetov klasične gimnazije. Na šoli so štirje oddelki klasične gimnazije (1. e, 2. e, 3. e in 4. e) in njihov predmetnik se od predmetnika splošne gimnazije najočitneje razlikuje po latinščini. Dijaki 1. letnika klasične gimnazije imajo štiri ure latinščine tedensko, dijaki 2., 3. in 4. letnika pa tri. Latinščina je tudi izbirni maturitetni predmet z osnovno in višjo ravnjo.
Ker je latinščina mrtev jezik, se cilj učenja bistveno razlikuje od cilja učenja živih jezikov. Latinščine se namreč ne učimo zato, da bi se v njej sporazumevali, ampak zato, da bi nam bila v originalu dostopna literatura, napisana v latinščini, ki je je skoraj nepregledno veliko. To pa seveda ne pomeni, da pri pouku latinščine spoznavamo samo slovnična pravila in besedišče latinskega jezika; pri pouku latinščine namreč govorimo tudi o civilizaciji starih Rimljanov. Naj omenim samo dve skrajnosti: spoznamo, na primer, Gaja, rimskega slehernika, in prebiramo bisere Gaja Valerija Katula, velikana rimske poezije. Trudimo se tudi dokazati, da latinščina ni mrtev jezik. Zaradi vpetosti v skoraj vse indoevropske jezike, s katerimi je prišla v stik, in zaradi njene uporabnosti kot jezika znanosti jo srečamo tako rekoč na vsakem koraku.
Latinščino na I. gimnaziji v Celju poučujeva profesorici Darja Marčič in Ivana Šikonija. Dijaki svojega znanja ne dokazujejo samo pri šolskih nalogah iz latinščine; najboljši se vsako leto udeležijo tudi državnega tekmovanja v znanju latinščine. Od šolskega leta 2020/2021 so naši dijaki dosegali naslednje uvrstitve: v šolskem letu 2020/2021 je sta Gal Šmajs in Vika Trebičnik osvojila srebrno, Neža Apšner in Klemen Venko pa bronasto priznanje, v šolskem letu 2021/2022 je Doroteja Berložnik postala državna prvakinja, Ana Šikonija pa je osvojila bronasto priznanje, v šolskem letu 2022/2023 je Eva Mlakar osvojila bronasto priznanje, v šolskem letu 2023/2024 je Iva Topolovec osvojila zlato priznanje (4. mesto), v šolskem letu 2024/2025 pa sta Daša Lenko in Miha Grasselli osvojila srebrno, Daša Majdič pa bronasto priznanje.
Dijaki klasične gimnazije prispevajo h kulturnemu utripu šole. Nekateri izmed njih so člani Mešanega mladinskega pevskega zbora I. gimnazije v Celju, nekateri pa člani gledališke skupine Kajuhovi klasiki. Ta neprekinjeno deluje od ustanovitve v šolskem letu 2014/15, njeni člani pa so dijaki klasične gimnazije, ki vsako leto pripravijo uprizoritev antičnega dramskega besedila, poskrbijo pa tudi za različne priložnostne nastope (Dan odprtih vrat klasične gimnazije, Kulturni maraton, informativna dneva).
Novembra 2014 smo na šoli organizirali Srečanje klasičnih gimnazij. Gre za druženje ravnateljev, učiteljev in dijakov, ki se ga udeležuje pet gimnazij s programom klasična gimnazija: Gimnazija Poljane, Prva Gimnazija Maribor, Gimnazija Novo mesto, Gimnazija Škofja Loka in naša gimnazija. Srečanja, ki so postala tradicionalna, je do sedaj vsaka klasična gimnazija pripravila že dvakrat. Mi smo bili drugič na vrsti v šolskem letu 2021/2022. Takrat smo si srečanje zamislili kot antične olimpijske igre in ker so bili vsi, tekmovalci in gledalci, nad dogodkom navdušeni, smo se odločili, da bo to naša oblika izvedbe srečanja. V šolskem letu 2026/27 bomo na šolskih športnih igriščih torej spet navijali za »antične« športnike.
Že utečena aktivnost za naše klasike 1. letnika pa je tudi izmenjava s klasično gimnazijo Gimnazije Škofja Loka. Srečamo se dvakrat na leto, enkrat v Škofji Loki in enkrat pri nas, izmenjava poteka dva dni, dijaki pa prespijo pri dijakih.
Pri učenju latinščine veliko pozornosti namenjamo spoznavanju latinskih pregovorov in misli. Teh je nepregledno veliko in so prava zakladnica antične (pa tudi kakšne druge) modrosti. Mnoge misli so brezčasne, med njimi tudi »Sapere aude« (»drzni si misliti s svojo glavo«) in »Non scholae, sed vitae discimus« (»ne učimo se za šolo, ampak za življenje«). Verjamem, da se klasični gimnazijci učijo tudi za življenje in si zato upajo misliti s svojo lastno glavo.
Predstavitev klasične gimnazije
Mnenja dijakov o klasični gimnaziji
Nina Žlof
Dobitnica 3. nagrade na natečaju za najboljši slovenski srednješolski sociološki esej
Ob koncu osnovne šole je treba sprejeti pomembno odločitev, kam naprej. Zame ta odločitev ni bila težka, saj sem vedela, da želim svojo izobraževalno pot nadaljevati na I. gimnaziji v Celju, predvsem zaradi odličnih rezultatov, ki jih dijaki šole dosežejo na maturi, obšolskih dejavnosti in krožkov, ki jih šola ponuja, in pozitivnega mnenja o šoli. Ko sem izvedela za program klasične gimnazije, je moja odločitev postala še trdnejša. Učenje latinščine, ki zmotno velja za neuporaben in mrtev jezik, predstavlja svojevrsten izziv, znanje tega jezika pa je odlična podlaga za učenje drugih tujih jezikov in tudi za širjenje obzorij znanja. Utrip šole sem kmalu začutila, v glavnem zahvaljujoč pozitivni energiji in domačemu vzdušju, ki prevladujeta na šoli; šola je v pravem pomenu besede postala moj drugi dom. Za klasično smer sem se odločila zaradi svoje ljubezni do jezikov in humanistike. V prihodnosti bi zelo rada študirala angleščino, latinščina pa je jedro za vse evropske jezike. Upam, da vam bo preživeti čas na I. gimnaziji v Celju tako všeč, kot je bil meni.
Saša Jovanović
Pevka, igralka v Oskarjevem gledališču
Gimnazija ponuja ogromno, spodbuja Saša Jovanović, dijakinja 2. letnika, pevka, igralka v Oskarjevem gledališču Za I. gimnazijo sem se odločila zaradi številnih zanimivih stvari, ki sem jih od mnogih zadovoljnih dijakov slišala na informativnem dnevu. Na prvem mestu je bila že ob razmišljanju o možnostih vpisa. Še posebej me je pritegnil pevski zbor, katerega članica sem in v katerem sem doživela mnogo prijetnih trenutkov, mednje spadata sodelovanje na mednarodnem tekmovanju v Bad Krozingenu in solistični nastop na pomladnem koncertu. Zelo mi je všeč, koliko različnih kulturnih dogodkov je na Kajuhu, v katerih lahko sodelujejo dijaki (Top Classic, Kulturni maraton …), všeč so mi tudi krožki, ki spodbujajo ustvarjalnost in umetniško izražanje. Eden takih je Oskarjevo gledališče (angleško gledališče), tam sem imela v igri An ideal husband tudi eno izmed glavnih vlog.
Iva Jurov
Dobitnica bronastih medalj na mednarodnih olimpijadah iz znanja biologije in geografije v letu 2010
»Prepričala so me mnenja tistih, ki so že bili na Kajuhu. Ker takrat nisem poznala niti Celja, kaj šele gimnazije, je bilo to tudi vse, na kar sem se lahko zanesla. Ampak na tej šoli sem se našla, kot se reče. S sošolci sem odrasla, ob pomoči profesorjev in mentorjev pa ugotovila, kaj me veseli in kaj bom v življenju počela. Vzdušje na šoli me je motiviralo, zato sem si lahko privoščila še vse prostočasne aktivnosti, ki so me zanimale. Znanje, ki sem ga pridobila na Kajuhu, mi kot študentki prihrani marsikatero uro učenja, saj veliko že vem. Pa štiri nepozabna zabavna leta! Ja, I. gimnazija v Celju je zagotovo bila prava odločitev.«
Vida Papler
Prejemnica srebrnega priznanja na državnem tekmovanju iz matematike, prejemnica bronastega priznanja na državnem tekmovanju iz biologije, dobitnica nagrade za 2. mesto na državnem tekmovanju iz logike, kandidatka za udeležbo na mednarodni jezikovni olimpijadi
»Pravijo, da se dobro blago samo hvali – in prav zato ne vem, kako pričeti. Prehod z osnovne šole na gimnazijo je zame pomenil veliko spremembo, saj prihajam z Gorenjske; pa vendar, ko se oziram nazaj, ta sprememba ni bila zahtevna, še manj obžalovanja vredna. Kaj je botrovalo moji končni izbiri gimnazije, ne vem zagotovo. Verjetno tudi dober sloves, vsekakor pa rezultati, objektivni pokazatelji uspešnosti. Ti so zavidanja vredni in očitno je, da I. gimnazija v Celju predstavlja odlično okolje za razvoj individuuma, kar lahko potrdim tudi iz lastnih izkušenj.
Pa niso samo uspehi privlačni; na naši šoli posebej cenim vzdušje in odnos profesorjev, ki znajo poučevati, hkrati pa tudi ohranjati človečnost. Šola ni samo izobraževanje, temveč tudi vzgoja in pri tej imajo profesorji veliko vlogo, večjo, kot jim jo navadno priznavamo, kajti znanje je vrednota, in tega se na Kajuhovi 2 vsi dobro zavedajo.«
Veronika Krašek
Dobitnica bronastega priznanja na državnem tekmovanju iz angleščine, dobitnica pohvale na državnem tekmovanju iz latinščine, prejemnica pohvale za odličnost v 2. in 3. letniku, aktivna plesalka
Odlična splošna izobrazba, izoblikovanje trdnih prijateljstev in dobro vzdušje na šoli so samo deli spominov, ki jih kot maturantka odnašam s seboj v nadaljnje šolanje. V teh slabih štirih letih ‘kajuhovstva’, ki so bila včasih, seveda, obarvana tudi s trdim delom in vztrajnostjo, se je vedno znova potrjevala pravilna odločitev za vpis na klasično gimnazijo. Poleg novih prijateljev, ki sem jih dobila, se je kot zelo uporabno izkazala latinščina, ki olajša učenje kateregakoli drugega jezika, hkrati pa te nauči tudi discipline in sistematičnosti pri učenju nasploh. Da pa se tudi kdaj sprostimo, poskrbi šola sama z zabavnimi ekskurzijami v tujino in prireditvami, kot so Top Classic in Plesni večer. Vse to pripomore k dejstvu, da s ponosom povem, da sem kajuhovka.
Luka Marcen
Mladi režiser, igralec in glasbenik
“Non tam clare est scire latine, quam turpe ne scire” – Ni tako slavno znati latinsko, kot je sramotno ne znati.
Na prehodu med zadnjim razredom osnovne šole in gimnazijo (k sreči) nisem bil v dilemi. Odločitev o Kajuhu in klasični gimnaziji se mi je, zaradi moje ljubezni do družbe, zdela skoraj edina možna …
Klasika prepoznaš na vsakem koraku, klasiki pa dajemo šoli tudi prav poseben pečat. Klasična gimnazija s svojo družboslovno pestrostjo daje možnost prav temu. Posebno razmišljanje in neskončna ustvarjalnost sta značilnosti vseh nas, poleg tega pa je tu še široka in barvasta paleta kvalitetne klasične in splošne izobrazbe (od latinščine do informatike), ki odpira vrata svobodnemu mišljenju in lastni aktivnosti.
Še bolj kot to pa me vedno znova navdušuje posebna energija naših hodnikov: izjemno kvalitetne kulturne vibracije, duh ustvarjalnosti in kreativnosti kipi iz vseh por naše šole in kar kliče po tem, da se pomešaš z njim: ustvarjanje je na našem Kajuhu vrednota, ki se jo spoštuje in ceni. Tako imata kreativnost in domišljija prosto pot, da poletita k izjemnemu uspehu na krilih neskončne in nesporne pomoči profesorjev, ki pomagajo kot mentorji, gledalci ali pa z razumevanjem spremljajo naše delo, četudi se ob rednih urah ne videvamo prepogosto …
Le eno pa lahko šoli očitam: zelo težko bo naenkrat spustiti vse to znanje in pustiti za sabo to dobro energijo, a drugače ne gre … Ostali bodo lepi spomini, izjemno znanje, veliko latinskih modrosti in dejstvo, da me ni treba biti sram.
Tim Ratajc
Tabornik, debater, član foto-video krožka, nekdanji član biološkega in kemijskega krožka ter oblikovalec plakatov šolskih prireditev
Marsikdo bi rekel, da smo dijaki klasične gimnazije manj uspešni, s čimer bi se glede na ocene skorajda strinjal, ampak vsestranskost in izvenšolski dosežki klasikov so z ostalimi naravnost neprimerljivi. Ravno zaradi tega je večina profesorjev pripravljena sprejeti kakšen kompromis. Profesorica latinščine sicer trdi, da latinščina ni mrtev jezik, ampak jaz nanjo (na latinščino seveda) gledam bolj kot na darovalko gramatičnih „organov “, ki je včasih živela polno življenje, danes pa njene strukture kot transplantate vsebujejo mnogi jeziki.
Pouk latinščine ni samo obvladovanje gramatike, ampak sčasoma preide tudi na učenje kulture, mišljenja, etike in filozofije antičnih Rimljanov. Kljub svoji arhaičnosti nam daje drugačen pogled na svet in nas prisili razmišljati.
