Razmisli in troši drugače

Consommer mieux, consommer différemment

Od septembra 2020 naša gimnazija sodeluje v mednarodnem projektu Erasmus + KA229 z naslovom Consommer mieux, consommer différemment, s katerim bomo iskali odgovore na vprašanje, kako trošiti drugače. V projekt so poleg naše šole vključene Osnovna šola Franceta Prešerna iz Maribora in tri francoske šole iz Pikardije: école Victor Schoëlcher, collège Les Frères Le Nain in lycée Pierre Méchain.

V projektu sodelujemo tako osnovne kot srednje šole z namenom, da po vsej izobraževalni vertikali opozorimo na nujnost sprememb v potrošnji. Glavni poudarki projekta so: skrb za ohranjanje narave, zmanjševanje ogljičnega odtisa ter etično in trajnostno mišljenje. Projekt je tudi odlična priložnost za razvijanje podjetnosti, za medkulturno sodelovanje in avtentično učenje francoščine ter kritično vrednotenje.

Zavedamo se, da sta proizvodnja tekstilnih izdelkov in izdelava konvencionalne kozmetike dva izmed ključnih onesnaževalcev okolja, zato se bomo v prvem delu projekta posvetili vzrokom onesnaževanja ter iskali možnosti za zmanjševanje onesnaževanja ob spoznavanju tradicionalnih metod obdelave volne, spreminjanju nakupovalnih navad, recikliranju starih oblačil in ogledu biološke čistilne naprave. Ob tem bomo povezovali različne generacije in skrbeli za prenos znanja, spoštovanje tradicije ter naravne in kulturne dediščine.

Zaradi trenutne epidemiološke situacije vse aktivnosti potekajo na daljavo. Novembra so dijaki izdelali anketo o potrošniških navadah, ki so jo izpolnili vsi dijaki naše gimnazije, si ogledali dokumentarno oddajo o vplivu tekstilne industrije na okolje ter razmišljali o možnostih, kako lahko sami vplivamo na zmanjšanje onesnaževanja.

Martin Steblovnik iz 2. b-razreda je zapisal:

Ravno v teh dneh pri slovenščini obravnavamo Gogoljevo novelo Plašč. V njej glavni lik Akakij Akakijevič mukoma privarčuje dovolj denarja, da si lahko da ukrojiti nov plašč. A že kmalu ostane brez njega, ko ga oropajo na ulici. Tako se, brez kakšnih drugih toplih oblačil, prehladi in kmalu po tem umre za mrzlico. Zgodba se dogaja v 19. stoletju, še ne 200 let pred sedanjostjo, kljub temu pa mi je povsem nedojemljivo, kako draga in cenjena so bila oblačila takrat. Danes so tako poceni, da raztrganih sploh več ne krpamo, temveč jih raje zavržemo in kupimo nove. A še do pred kratkim ni bilo tako. Ko moj oče včasih pripoveduje o življenju v Jugoslaviji, govori, kako posebna so bila oblačila, kot na primer kavbojke ali bunde, ki so jih kupili  kvečjemu enkrat na leto in so lahko stale velik del mesečne plače.  

Seveda je dobro, da so danes oblačila dostopna vsem in da ima vsak v omari lahko nekaj čistih majic, hlač in puloverjev, ne da bi se moral odločati med tem, da ima oblačila, in tem, da ima hrano. Tudi jaz jih imam, verjetno tudi kar nekaj takih oblačil, ki jih nikoli ne nosim. Do zdaj sem o problematiki hitre mode razmišljal bolj kot o težavah delavcev, ki v državah tretjega sveta za pičle plače šivajo naša oblačila (‘MADE IN BANGLADESH’), nisem pa pomislil, da bi tekstilna industrija utegnila biti tako obremenjujoča za okolje. Zlasti me je presenetilo, koliko vode se porabi za proizvodnjo ene majice. Bombaž je rastlina, ki potrebuje veliko vode, zato se je včasih za njegovo kultivacijo iz okolja vzame več, kot se je lahko obnovi. Namakanje bombažnih polj v sušnih državah osrednje Azije je v veliki meri odgovorno za skorajšnjo izsušitev Aralskega jezera, eno od največjih ekoloških katastrof. Tudi proizvodnja umetni vlaken pa ni rešitev, saj jih delajo iz nafte. V tekstilni industriji uporabljajo mnoge kemikalije, ki jih marsikje, kjer okoljske regulacije niso tako stroge, izpuščajo kar v reke, kar ogrozi ekosisteme in zdravje ljudi. Povrhu pa še transport teh oblačil do nas prispeva h globalnemu segrevanju. 

Mislim, da bom v prihodnje bolje premislil, kaj zares potrebujem in kaj bom naredil z oblačili, ko jih ne bom potreboval več. Mislim pa, da samo dejanja posameznikov ne bodo zadoščala, če se želimo resno lotiti reševanja problema, temveč bi bilo treba ukrepe sprejeti tudi v vladah in mednarodnih organizacijah. 

 Eva Županc iz 3 e-razreda je dodala:

Že po prvi anketi sem se vprašalakoliko v bistvu res ljudje preveč kupujemo oblačil. Otroci naše družine oblačila dobivamo predvsem od sorodnikov, redko kupujemo nova oblačila, odkar pa smo v Celju, s sestro veliko raje zaideva v Second Hand trgovino. Sama menim, da so oblačila popolnoma v redu in da so v bistvu včasih še boljša, saj se ti nikoli ne zgodi, da bi kupil obleko, ki bi se ti potem tudi razbarvala. Sedaj, med to situacijo, ko so trgovine zaprte, nihče iz naše družine še ni kupil nobenega novega kosa oblačila. Zelo mi je bilo všeč, da se tudi pri pouku učimo o življenjsko tako pomembnih temah. Najbolj me je fasciniralo, da slovenska družina porabi približno 4 % družinskega dohodka za nova oblačila. Sama se bom po današnji uri verjetno še bolj držala tega, da kupujem še manj oblačil, ki jih ne potrebujem. Po ogledu filmčka in besedila sem spoznala, kakšna je stopnja onesnaženosti samo zaradi tekstila. Menim, da bi si moral vsak pogledati ta posnetek in vsaj za polovico zmanjšati nakupovanje oblačil, ki niso nujno potrebna.  

 

Decembra so se dijaki v prazničnem vzdušju ukvarjali s kemijo v kuhinji in ob tem iskali načine, kako spremeniti potrošnjo. Z dijaki 3. b smo res preživeli nekaj lepih uric, ko so pošiljali svoje izdelke in komentarje. Zelo so se potrudili in sami poskrbeli za praznično ustvarjalnost in medgeneracijsko druženje bodisi s starši bodisi s starimi starši. Uporabili so različne recepte, od tistih, ki so jih našli na spletu, do tistih, ki so jih pridobili od babic. Poskrbeli so za prenašanje le-teh iz roda v rod in seveda s tem za ohranjanje kulturne dediščine. Šlo je za pravo božično kemijo, kuhinja pa je bila njihov laboratorij za izvedbo slastnih produktov. Naredili so prave slaščičarske umetnine.

 

 

 

 

 

 

 

 

Nekaj recikliranih daril, ki so jih izdelali dijaki 3. b

 

 

V decembru so dijaki iz rabljenega tekstila izdelali tudi reciklirana darila, ki smo jih poslali na gimnazijo lycée Pierre Méchain. Prav tako so francoski dijaki izdelali darila in jih poslali na našo gimnazijo.

 

 

 

 

 

Dijaki gimnazije lycée Pierre Méchain z darili za slovenske dijake

V tem dvoletnem projektu nas čaka še veliko aktivnosti. V drugem delu projekta se bomo posvetili možnosti nadomeščanja sintetičnih zdravilnih učinkovin z naravnimi iz zelišč in uporabi le-teh v kozmetiki, prehrani  in zdravilstvu. Dijaki bodo spoznavali zdravilna zelišča, njihove zdravilne učinkovine ter izdelovanje različnih pripravkov in postopkov za njihovo pripravo (tinkture, macerati, hidrolati/eterična olja in parna destilacija, sušenje, kombiniranje čajnih mešanic in izdelovanje izdelkov naravne kozmetike). Ob tem bomo poudarili pomen lastnega znanja za uporabo naravnih učinkovin v kontekstu odgovornega odnosa do uporabnika in okolja, s skrbjo za ohranjanje narave, biotske pestrosti in kulturne dediščine.

Projekt vključuje štiri 5-dnevne mobilnosti (izmenjave) dijakov, dijaki in učenci se bodo v tem šolskem letu prvič srečali v Laonu v Franciji, v Sloveniji pa se bodo dijaki zbrali oktobra 2021.

Andrejka Lorenčak, koordinatorica projekta na I. gimnaziji v Celju

Dijaki 3. b, ki sodelujejo pri projektu
Dostopnost