Evropska vas – svet v malem
Cilji in namen projekta Evropska vas so spodbuditi medkulturno razumevanje, toleranco, solidarnost, spoznavanje drugih narodov in držav v Evropski uniji ter hkrati povečati zavedanje lastne kulturne identitete. Projekt se je do danes s podporo MO Celje obdržal le še v tem delu Slovenije, namenjen je tako osnovnošolcem kot srednješolcem. Projekt dijakom omogoča pestre in zanimive aktivnosti.
Učenci in učitelji iz različnih sodelujočih šol spoznavamo države Evropske unije in njihove značilnosti, pri čemer je inovativnost naše glavno vodilo. Izbrane države predstavimo ob dnevu Evrope (9. maj) na osrednji kulturni prireditvi na Krekovem trgu v Celju.
V šolskem letu 2022/2023 smo z dijakinjami raziskovale deželo sieste, raziskovalcev in pomorščakov, kastanjet in flamenka, nogometa in filma, sangrije in paelje. Podale smo se torej na potep po Španiji, ki ima več kot 8000 km plaž in največje število barov v EU. Španci so si vsak večer sposobni izmisliti dober razlog za bučno fiesto, dan najraje začnejo s paradižnikom in končajo s sangrijo. Ker ima Španija posebno mesto na kulinaričnem zemljevidu, smo se osredotočile na kulinariko. Hrana je sestavni del španske kulture in brez nje si ni mogoče predstavljati družinskega srečanja, političnega dogodka in niti pogreba.
Španci so ponosni na svojo prehrano in se pogosto pohvalijo, da imajo najboljšo in najbolj zdravo mediteransko kulinariko na svetu.
Španska kuhinja temelji na preprostih in svežih sestavinah, vsebuje veliko sadja in zelenjave, stročnic, kruha, testenin, riža, rib, morskih sadežev, perutnine, drugega mesa, različnih sirov in vina. Osrednji sestavini sta
olivno olje in česen.
Dijakinje so zavihale rokave in na stojnici ob dnevu Evrope postregle s številnimi španskimi dobrotami. Pripravile so gaspačo, špansko paeljo, krompir s chorizom, salso po katalonsko, črne olive v testu, šampinjone s pinjolami, tapase, španske vetrce in churrose. Manjkala ni niti (brezalkoholna) sangrija.
Poleg kulinarike je našo stojnico krasila bailaora, plesalka flamenka, v razkošni rdeči obleki in s cvetom v laseh. Španija je namreč zibelka flamenka.
Plesalec flamenka se imenuje bailaor. Oblečen je v oprijet črn ali rdeč smoking, na glavi nosi klobuk. Plesalka (bailaora) zapeljuje v dolgi,
nabrani obleki, ki je lahko črne, rdeče, bele, modre ali celo rožnate barve, njene lase krasi za ušesa zataknjena vrtnica.
Španijo so v šolskem letu 2022/2023 raziskovale kajuhovke Lana Mastnak, Eva Štemberger, Tina Cizej, Nuša Šket, Zala Ratej in Maša Sivka iz 3. e ter Lara Krivec in Aneja Kanjir iz 4. e. Zaključna prireditev je bila 9. maja na celjskem Glavnem trgu. Sredi Celja je v živahnem vzdušju ponovno zaživela Evropa v malem.
Z dijakinjami I. gimnazije v Celju smo v šolskem letu 2021/2022 raziskovale najstarejšo in najmanjšo nordijsko državo – Dansko. Dijakinje je zanimala literatura, pri čemer je njihovo pozornost pritegnil možicelj Nisse, ki je ljudi, če so lepo ravnali z njim, ščitil pred nesrečami ter jim pomagal. V nasprotnem primeru jih je okradel ali jim celo pohabil živino. Dijakinje so obnovile pravljice Hansa Christiana Andersena in načrtovale dramatizacijo Pravljični kolaž, ki je zaradi epidemije niso mogle izvesti. Dijakinje so raziskale dansko floro in dansko kraljevo družino. Ste vedeli, da je kraljica Margareta tudi slikarka, kostumografinja in prevajalka? Da je danski princ Henrik poznan kot “najbolj mrzel kralj na svetu”? Zanimivo je bilo iskati odgovore na vprašanje, zakaj so Danci najsrečnejši in najbolj zdravi ljudje na svetu.
Dansko so raziskovale kajuhovke Eva Štemberger, Lana Mastnak in Tina Cizej (2. e) ter Lara Krivec, Aneja Kanjir in Nika Tominšek (3. e).
Zaključna prireditev je bila 9. maja na celjskem Glavnem trgu. Po dveh letih premora je sredi Celja ponovno zaživela Evropa v malem.
