Fedrino gledališče

Fedrino gledališče deluje na I. gimnaziji v Celju od leta 2000. Pobudo za ustanovitev gledališča so dali isti dijaki, ki so si leto pred tem zaželeli ustvariti literarni časopis. Tega smo poimenovali Fedra in od tod tudi ime gledališča.

Do leta 2004 je delovala prva močnejša generacija gledališčnikov. V tistem času smo ustvarili štiri odmevnejše predstave: Hamletina (2000 – avtorsko skupinsko delo dijakov), Zamenjava (2002 – Paul Claudel; režija Eva Vrtačič), Naše življenje (2003 – Jaša Koceli; režija Jaša Koceli) in Ovčke (2004 – Luka Arnuš in Jaša Koceli). Nekatere izmed predstav so bile zelo odmevne, predvsem Naše življenje, ki je doživela okrog 15 ponovitev. S predstavami smo se udeleževali tudi več gledaliških srečanj in festivalov (Vizije, Transgeneracije).

Po tem smo za nekaj let utihnili. Leta 2009 pa se je na šoli znova oblikovala močna gledališka zasedba. Tako smo se leta 2010 predstavili občinstvu s predstavo Božanska komedija ruskega avtorja Isidorja Štoka (v režiji Tomaža Krajnca), naslednje leto s predstavo Razred Matjaža Zupančiča (režija Tomaž Krajnc), ker pa smo imeli takrat med gledališčniki dva ambiciozna in delaželjna režiserja, smo leta 2012 na oder postavili kar dve predstavi: Šesti čut, avtorsko delo dijaka Tomaža Krajnca (režija Tomaž Krajnc), in Igro s pari Matjaža Zupančiča (režija Luka Marcen). Vse predstave so bile zelo odmevne pri šolskem in zunanjem občinstvu. Z njimi smo se prijavljali in predstavljali na različnih srečanjih (Vizije – srečanje mladinskih gledaliških skupin, medobčinsko srednješolsko gledališko srečanje v Rogaški Slatini, v Velenju in na naši šoli). Vrhunec smo dosegli z uvrstitvijo predstave Igra s pari na državno srečanje Vizije, kamor se je uvrstilo osem predstav iz vse Slovenije.

V šolskem letu 2012/13 smo znova pripravili dve predstavi, ki smo ju premierno predstavili v tednu kulture na šoli: Ionescovo Plešasto pevko v režiji Luka Marcena in Molierjevo Smešni preciozi v režiji Tomaža Krajnca. S predstavo Smešni preciozi smo dosegli velikanski uspeh: uvrstili smo se na državno srečanje Vizije, ki je bilo v Novi Gorici. Nastopali smo tudi izven šole in se predstavili širši javnosti.

V šolskem letu 2013/14 smo se v Fedrinem gledališču lotili slovenske klasike: Grumovega Dogodka v mestu Gogi. Predstavo je režiral četrtošolec Luka Marcen, zasedba pa je precej pomlajena. »Starim« igralcem Teodori Kordiš, Karin Žgank, Ani Pasarič, Maji Ravnikar Zabukovšek, Lei Močnik in Tinu Centrihu so se pridružili novi: Živa Dušak, Zala Županič, Vid Vengust, Jan Korošec in Anže Rus. Predstavili smo se šolskemu občinstvu in se udeležili srečanja mladinskih gledaliških skupin Vizije.

V šolskem letu 2015/16 smo sodelovali predvsem pri proslavah in recitalih (državna proslava ob dnevu Rudolfa Maistra). Za Kulturni maraton 2016 smo pripravili recital Shakespearjevih sonetov z naslovom Ne, ona nima žametnih oči. Sodelovali so dijaki 1. c: Urban Cilenšek, Staša Čoklc,  Uršika Holešek, Jaka Novak, Ana Pilko, Teja Podgornik, Hana Prtenjak, Žiga Rebeušek, Jerneja Starič, Neja Stojnić in Eva Šorn.

V šolskem letu 2017/18 ambiciozno zastavljamo načrt. Želimo si znova ustvariti gledališko predstavo, kot so jo generacije pred leti. Upamo, da nam bo uspelo.

V šolskem letu 2019/20 je Fedrino gledališče znova zaživelo. Lotili so se Sartrove drame Zaprta vrata. Gonilna sila uprizoritve je bila režiserka Aleška Voh, lepo pa so ji sledili Eva Gračner v vlogi Ines, Eva Vujasinović kot Estelle, Lovro Zgoznik je odigral Garcina, Valentin Šeško oz. Matic Petek pa sobarja. Žal je po premieri in predstavitvi žiriji za Vizije življenje zaradi koronavirusa zastalo.

V šolskem letu 2022/23 je nova ekipa pod režijskim vodstvom Žana Luka Umičeviča začela pripravljati novo predstavo, Ibsenovo Noro. Do konca šolskega leta žal ni uspelo dokončati projekta, ga pa nadaljujejo v šolskem letu 2023/24. V tem šolskem letu pa se trudi še ena ekipa, ki deluje pod vodstvom režiserke Džane Porić. Pripravljajo predstavo po Jančarjevi drami Veliki briljantni valček. Obeh predstav se že veselimo.

Mentorica Fedrinega gledališča: Klara Pavšer Stropnik

Dostopnost