“Tudi ko zmagaš, veš, da si lahko še boljši”

Nuša Žerjav je 16-letna dijakinja 1. letnika splošne gimnazije. Že 8 let trenira karate, v katerem je zelo uspešna. Trenira v Karate klubu Polzela, do 14. leta je bila v slovenski otroški karate reprezentanci, zadnji dve leti pa je v mladinski. V tem šolskem letu se je udeležila mnogih tekmovanj po Sloveniji in drugih državah, kjer je bila odlična. Na Balkanskem prvenstvu je zasedla 3. mesto, 9. na svetovnem pokalu, je državna prvakinja, ekipna državna prvakinja in pokalna zmagovalka. Osvojila pa je tudi 2. mesto za naj karateista.

Kaj ti pomeni karate?

Karate je velik del mojega življenja. Treningi, tekme, priprave mi sicer vzamejo veliko časa, a se mi zdi vredno, saj si življenja brez karateja in športa nasploh v tem trenutku ne predstavljam. Včasih je težko iti na trening, sploh takrat, ko gredo moje prijateljice nakupovat ali v kino. Včasih se mi tudi res ne ljubi in takrat me starši “naženejo” in za to sem jim hvaležna.

Kaj te je navdušilo za karate?

Za karate me je navdušil sošolec iz osnovne šole, ki je imel  predstavitev o karateju v 2. razredu. Prinesel je rokavice, kimono in bel pas, ki ga je takrat imel. Še danes se večkrat pošali, da mene ne bi bilo brez njega.

Kako usklajuješ treninge in šolo?

Treniram vedno le popoldne, izjemoma tudi zjutraj, če se pripravljam na kakšno večje tekmovanje. Karate mi “ukrade” nekaj ur, a usklajevanje ni posebej zahtevno.

Kaj te motivira, kadar ti ne gre?

Ko mi ne gre na tekmovanjih, so mi v največjo podporo starši. Ko pa po nekaj slabo oddelanih vajah na treningu postanem slabe volje, me razvedrijo prijateljice, ki z mano trenirajo.

Dosegla si že veliko zmag. Ali nam lahko opišeš svoje občutke, ko izveš, da si zmagala?

Ko zmagaš, bi ljudje pričakovali, da si ves iz sebe od veselja, a ni tako. Vedno lahko še kaj izboljšaš in tega se dobro zavedam, tudi ko se povzpnem na najvišjo stopničko. Seveda sem vesela, a vem, da sledijo nova, mogoče še pomembnejša tekmovanja.

Pri karateju se soočaš z nasprotnikom. Koliko pa je to soočanje sočasno tudi s soočanjem s samim seboj?

Kot sem že povedala, je včasih res težko iti na trening, tudi med poletnimi počitnicami namreč treniramo … V teh trenutkih se moraš premagati in nekako iti skozi to obdobje. Po treningu se vedno počutiš bolje.

Kaj imaš v načrtu za prihodnost?

Rada bi osvojila medaljo na svetovnem ali evropskem prvenstvu.

Ali si svoje znanje že morala kdaj uporabiti izven dvorane za trening?

Ja, (smeh) imam starejšega brata, s katerim se veliko brcava in tepeva.

Za uvrstitev na svetovno prvenstvo zbiraš točke. Koliko je potrebnih za uvrstitev in koliko jih imaš ti?

Za svetovno prvenstvo, ki bo konec oktobra v Čilu, je potrebno zbrati 55 točk.

Ema Gošte

Foto: osebni arhiv