V četrtek, 23. oktobra, je na naši šoli zadišalo po jeseni, dobri volji in – počitnicah! Šolske hodnike je za nekaj časa namesto običajnega vrveža napolnila glasba, z dvorišča se je širil omamni vonj po pečenem kostanju in svežih kokicah, učilnice pa so postale prijetna zbirališča za druženje, smeh in sproščen klepet. Tudi letos smo si namreč privoščili naš tradicionalni Jesenski dan, ko šolski vsakdan vsaj za trenutek zamenjamo za nekaj manj resnega, a zato nič manj pomembnega – čas drug za drugega.
Dijaki so se po vnaprej določenem vrstnem redu odpravili na dvorišče po svojo porcijo jesenskih dobrot, medtem ko je v matičnih učilnicah potekalo druženje ob družabnih igrah in pogovorih. In kar je najlepše – brez telefonov! Dokazali smo, da je mogoče preživeti prijetno popoldne tudi brez zaslonov, všečkov in neskončnega drsenja po družbenih omrežjih. Namesto tega smo zbirali skupne trenutke.
Za pravo glasbeno kuliso so poskrbeli naši glasbeniki, ki so s svojimi nastopi poskrbeli, da je imela jesen na naši šoli tudi svoj zvočni podpis.
Letos smo jesenskemu dogajanju dodali novost – en ščepec ustvarjalnosti. Štiri pogumne dvojice so se pomerile v izrezovanju buč, ki so pod njihovimi spretnimi rokami dobile strašljive in hudomušne obraze. Najbolj sta komisijo prepričala Špela in Nej iz 4. G razreda, ki sta si prislužila naziv letošnjih “bučnih mojstrov”!
A ustvarjalnost se ni ustavila pri bučah. Komisija se je podala, sedaj že tradicionalno, tudi na sprehod po učilnicah in ocenjevala njihovo jesensko preobleko. Odločitev ni bila lahka, zato sta si prvo mesto zasluženo razdelila razreda 2. F in 1. F, ki sta po mnenju komisije svoji učilnici odela v najlepši jesenski objem.
Posebna zahvala gre gospodu ravnatelju, dr. Antonu Šepetavcu, ki je velikodušno podprl peko kostanja in kokic ter nam tako omogočil, da je bil prehod iz šolskih klopi v počitniške dni ne le prijetnejši, temveč tudi nadvse okusen. Iskrena hvala tudi predsednici Dijaške skupnosti, Klari Jamnikar in njeni ekipi, ki so s svojo zavzetostjo, idejami in organizacijo pomembno prispevali k uspešni izvedbi dogodka, ter mentoricama, Metki Rems in Lidiji Šober, ki sta poskrbeli, da so se zamisli spremenile v prijetno jesensko doživetje.
In tako nam je uspelo tudi letos. Za nekaj časa smo odložili učbenike in obveznosti ter si dovolili preprosto uživati. Ugotovili smo, da ne potrebujemo prav veliko, da nam je lepo – le pest vročega kostanja ali vrečico kokic, nekaj dobre glasbe, dobro družbo in malo smeha ter ustvarjalnosti. In naj vam še prišepnem: Zamisli za nova druženja se že kopičijo.
Lidija Šober, mentorica Dijaške skupnosti
