Intervju s Timnom Stepišnikom Perdihom
Timen Stepišnik Perdih, dijak 4. d-razreda, je uspešen na mnogih področjih. Največ 
nagrad in priznanj je dosegel na področju matematike in astronomije: osvojil je 3. mesto in prejel 2. nagrado na Državnem tekmovanju iz matematike, 3. nagrado na 22. Sanktpeterburški olimpijadi, avgusta pa se je udeležil Srednjeevropske matematične olimpijade, kjer je osvojil bronasto medaljo. Rad potuje in spoznava nove ljudi, uživa na igrišču, zlasti pa v glasbi. Večkrat smo ga lahko videli tudi na glasbenih prireditvah naše šole. Zanima ga veliko stvari, zato mu v življenju ni nikoli dolgčas.
Si zelo uspešen na področju matematike, fizike in astronomije. Nad katero od omenjenih ved si najbolj navdušen in zakaj?
To bo astronomija. Vesolje je zelo zanimiva, kompleksna in prelepa zadeva. Težko si predstavljam, kako bi se nekdo, ki ni popolnoma neobčutljiv na svet okoli sebe, ne zanimal za astronomijo. Kako deluje vse okoli nas? Kako smo nastali? Kako je nastalo vse, kar vidimo? Kaj poganja življenje, del katerega smo mi sami? To so pomembne teme, o katerih rad izvem kaj novega.
Obiskuješ kakšne naravoslovne krožke in katere?
Ne, krožkov ne obiskujem več, pridružim se le nekaterim opazovanjem, ki jih organizira astronomski krožek. Sem pa v prejšnjih letih obiskoval še kemijski in matematični krožek.
V avgustu si se udeležil Srednjeevropske matematične olimpijade in osvojil bronasto medaljo. Kako je to tekmovanje potekalo? Bi kaj posebej izpostavil?
Mednarodna tekmovanja so navadno zelo zabavne prireditve. Predvsem zato, ker vidiš nove kraje in spoznaš nove ljudi, igraš nogomet z Brazilci ali namizni tenis s Kitajci. Za vse to je več kot dovolj časa, ker te prireditve trajajo en ali dva tedna, tekmovanje samo pa dva dni po približno štiri ure in pol na dan. Srednjeevropska olimpijada letos žal ni bila prav daleč – bili smo v Avstriji. Na začetku smo imeli dva dneva prosta in smo šli na izlet. Naslednja dva dneva smo imeli dopoldne tekmovanje, popoldne pa športne aktivnosti oziroma prosto. Kaj več žal ne morem povedati, ker sem moral še pred koncem tekmovanja drugi dan že odhiteti na vlak za Slovenijo, saj se mi je mudilo na maturantski izlet.
Slišala sem, da si vsestransko nadarjen. S čim vse se ukvarjaš v prostem času?
Veliko časa preživim ob poslušanju glasbe, igranju kitare, mandoline ali bobnov, pisanju in snemanju pesmi. Ko vreme dopušča, sem pogosto na igrišču, v času počitnic pa poskušam čim več potovati. Zadnje čase veliko igram poker.
Kako usklajuješ šolske obveznosti s prostim časom?
Kar je treba narediti za šolo, je pač treba narediti. Ob poplavi predmetov in snovi v šolah našega časa redkokdaj najdem voljo in energijo, da bi se v kaj poglabljal bolj, kot je treba. Nimam pa nobenih težav s svojim prostim časom. Če pa se kdo v šoli posebej potrudi, da bi jih imel, pa poskrbim, da imam čas za stvari, ki so mi najpomembnejše. Vedno je pametno vedeti, zakaj delaš katero stvar in katere so res pomembne.
Letos zaključuješ šolanje na I. gimnaziji. Kje boš nadaljeval svoje šolanje? Boš tudi v prihodnje matematiki posvečal toliko pozornosti?
Po vsej verjetnosti v Ljubljani. Kaj več pa težko rečem. Že kar nekaj časa se sprašujem, kaj bi rad študiral, a pametnega odgovora še nisem našel. Moj »plan B« je, če ne najdem ničesar pametnejšega, študij računalništva in matematike. Če bo pri tem ostalo, potem se bom očitno še posvečal matematiki, sicer pa dvomim, razen seveda teoriji iger in verjetnosti, ki je dandanes precej uporabna, sploh pri pokru.
Kaj kot astronom meniš o vplivu planetov na človeka?
Planeti v našem osončju delujejo na Zemljo z gravitacijsko silo, ki rahlo popači Zemljino orbito, kar povzroči majhne spremembe v moči sončnih žarkov, ki dosežejo različne višine Zemljinega površja, kar pa ima posledice v vremenu.
Verjetno si v času šolanja na naši šoli pri pouku ali na tekmovanjih doživel kakšno anekdoto. Ali bi nam jo zaupal?
Šest slovenskih matematikov se odloči priplezati do nekih sob po balkonih hongkonškega bloka. Tri smo morali ostali s tistih balkonov odnesti. Zakaj? Ker so si zvili gležnje.
Katere so po tvojem mnenju prednosti naše šole? Ali meniš, da je za osnovnošolce naša šola dobra izbira in zakaj?
Težko primerjam našo šolo s katero drugo gimnazijo, ker nisem obiskoval nobene druge. Mislim pa, da ima naša najprijaznejše okolje, verjetno zaradi tega, ker se za našo gimnazijo v večini odločajo predvsem »pridni« in mirni osnovnošolci. Poleg tega je kvalitetna in ponuja res ogromno možnosti z dodatnimi aktivnostmi in krožki. Meni na primer je zelo všeč, da lahko, čeprav nisem v glasbeni šoli, vseeno pogosto nastopam na prireditvah. Na naši šoli dobiš potrebno gimnazijsko znanje brez preveč truda, ponuja pa veliko več tistim, ki to želijo.
Kaj je moto tvojega življenja?
Na naši šoli vidim veliko dijakov, ki so zelo ambiciozni in imajo zato ogromno dela, govorijo pa, da morajo potrpeti ta leta in delati, da bodo uspeli priti na fakulteto, na katero si želijo. Srečujem tudi študente, ki so bili prej takšni dijaki in ti spet govorijo, da morajo potrpeti ta leta, da bodo dobili službo, ki jo hočejo. Nato dobijo to službo, a še vedno garajo, da jim bo v prihodnosti lahko lepše kot zdaj. Na koncu, če pridejo do tja, se upokojijo in velik del življenja je za njimi.
Toliko je ljudi, ki vse svoje življenje delajo predvsem za svojo prihodnost. Redki so, ki delajo žrtve danes, potem pa, ko dosežejo svoj cilj, res uživajo v tistem, za kar so se trudili. Večina se ne ustavi in uredi svojega življenja danes tako, kot bi si ga želeli, temveč »žrtvujejo« danes za lepši jutri. To počnejo celo življenje. Ko pride jutri, ga spet »žrtvujejo« za novi jutri in na koncu gre življenje mimo njih.
V življenju preveč čakamo in premalo živimo.
Lara Bezgovšek
Foto: osebni arhiv
