Intervju s profesorico Katjo Kitanovsko
V pričakovanju ruskega večera, ki bo v torek, 20. decembra, na I. gimnaziji v Celju v dvorani Gimnazijka, nas je zanimalo, kaj sploh vemo o Rusih in njihovi kulturi. Na pomoč nam je priskočila naša profesorica ruščine Katja Kitanovska. Rusista sta bila že njena stara starša in kot otrok je poslušala ruske pravljice, za kar pravi, da jo je gotovo zaznamovalo. Z Rusi je v stiku že od otroštva, ker je bila plesalka in je z njimi trenirala. Pravi, da ni očarana le nad ruskim jezikom, ki je po njenem najmehkejši jezik na svetu, temveč tudi nad rusko diciplino in vzdržljivostjo. Všeč ji je tudi kombinacija ruske miline in nepopustljivosti, za katero pravi, da je poseben fenomen.
Zakaj je pomembno znati ruščino?
Zato, ker je na svetu 285 milijonov rusko govorečih ljudi, v Sloveniji pa jo obvladajo le redki. Ruska podjetja vse pogosteje prodirajo na svetovni trg, zato je znanje ruščine še kako zaželeno. Rusi zelo cenijo, če govorimo njihov jezik, zato je pri iskanju zaposlitve podatek o znanju ruščine v življenjepisu velik plus. Poleg tega Rusi vedno več potujejo in kot zahtevne stranke vsakega, ki z njimi govori v njihovem jeziku, nagradijo z visoko napitnino.
Prav tako je v ruščini, poleg angleščine, napisanih največ znanstvenih besedil z različnih področij. Predvsem pa je ruska literatura tista, zaradi katere je vredno znati rusko. Po mojem noben prevod kateregakoli ruskega dela ni tako dober kot original. Ker je ruščina res lepa, pravljična.
Ruse imamo za hladne in zaprte ljudi, ki se nikoli ne smejijo. Zakaj je tako?
To izhaja iz nepoznavanja ruske kulture. Rusi ne razumejo skomercializiranega, vljudnostnega nasmeška. Smeh je namenjen najbližjim in zanj morajo imeti razlog. Nikoli se ne smejijo neznancem. Če se na primer v Rusiji srečaš s pogledom kakšnega neznanca in se mu nasmejiš, se ti ta zagotovo ne bo nasmejal nazaj. Najverjetneje bo iskal skrivnostni vzrok za tvoj nasmešek oziroma bo predvideval, da se morda od kod poznata, pa se on tega ne spomni. Prav tako se nikoli ne smejijo med delom, ker je delo resna stvar. Tujci v Rusiji so zato navadno ogorčeni nad dejstvom, da se jim natakarji ali prodajalci ne smejijo in to razumejo kot nevljudnost. V resnici pa ima v Rusiji vljudnostni nasmešek negativno konotacijo in je znak neiskrenosti, prikrivanja pravih čustev.
Kakšna je ruska vzgoja?
Stroga. Že sama besedna zveza ruska vzgoja v Sloveniji asociira na disciplino, in to ne zaman. Verjetno je to tudi smiselno, ker je Rusija ogromna in je, predvsem v velemestih, otroka med takšno množico ljudi težje nadzorovati. Otroci se morajo pouku in obšolskim dejavnostim posvečati zelo resno. Smeh med poukom in treningi je prepovedan. Med učitelji/trenerji in učenci je večja distanca kot pri nas. Ruski treningi so naporni, intenzivni in dolgi, brez popuščanja. Ruski otroci in najstniki so navajeni trdega dela in ne “jamrajo”. Zato slovenski plesalci “uvažajo” v Slovenijo prav ruske plesalke. Rusinje so zelo vzdržljive, rezultati pa temu primerni.
Pa se Rusi sploh kdaj zabavajo? Na kakšen način?
Se zabavajo, vendar so zaradi večjih razdalj časovno omejeni. Najstniki v velemestih se morajo domov vrniti pred polnočjo, ko odpelje zadnji metro. Mislim, da so bolj povezani z rusko kulturo in – v primerjavi z nami – več hodijo v gledališče, na baletne predstave, koncerte. Glasbeniki, plesalci in športniki pa se načeloma zabavajo manj, saj večino svojega prostega časa posvetijo treningom oziroma vaji.
Kakšno je pravo ime tradicionalne ruske igrače, pri kateri gre za niz različno velikih punčk, ki so ena v drugi?
Tradicionalna ruska igračka oziroma spominek se imenuje matrjoška. Izvira iz ruskega imena latinskega izvora Matrjona in pomeni mati. Ta igračka je torej mama in ne babica, oziroma po rusko babuška, kot ji rečemo v Sloveniji. Matrjoška vsebuje več manjših figuric, zadnja med njimi je dojenček. Ta ruski spominek simbolizora plodnost in materinstvo.
Ali se ruski šolski sistem razlikuje od slovenskega, v čem?
Nasploh v Rusiji manj popuščajo, tudi v šoli. V sistemu pa je po mojem največja razlika pri univerzitetnem izobraževanju. Ta je sestavljen širše, bolj splošno. Kar pomeni, da moraš, tudi če študiraš jezike, obvladati višjo matematiko. Tisti, ki zaključijo izobrazbo, so izobraženi na visokem nivoju. Študij traja pet let in ga skoraj vsi zaključijo do 22. ali 23. leta. Tridesetletnih študentov v Rusiji ni.
Ali v Rusiji res obstajajo ženske, ki jih plačaš, da se poročijo s tabo in jih tako rekoč naročiš prek interneta?
Verjetno obstajajo (sicer osebno nobene ne poznam). Mislim, da to ni ruska posebnost, ampak globalni problem. Je pa zanimivo, da je v Rusiji veliko več žensk (in to lepih) kot moških. Ker imajo ti veliko izbiro, se je potrebno zanje zelo potruditi.
Kakšen je odnos Rusov do njihovih pomembnih pesnikov, skladateljev … skratka – umetnikov in koliko jim pomeni njihova kultura?
Rusi čutijo izredno pripadnost svoji kulturi. Prvič zato, ker so od malega vzgojeni, da morajo rusko kulturo ceniti, jo poznati, spoštovati. Z njo so v stiku doma, v šoli in v obšolskih dejavnostih. Drugič pa zato, ker so kot narod bolj emocionalni kot racionalni, kar naj bi bila specifika “ruske duše”. Odgovore na svoje življenjske dileme iščejo v literaturi, v mističnem, nepojasnjenem. Ruščina je izredno mehek jezik, idealna za izražanje čustev s pisanjem. V primerjavi z drugimi jeziki ima za čustva tudi več besed.
Približuje se ruski večer, ki bo 20. decembra. Kaj lahko pričakujemo?
Naši talentirani dijaki nam bodo z besedo, igro, s plesom in glasbo predstavili največje ruske umetnike, rusko literaturo, zgodovino in melodijo. Večer bo hkrati poučen in zabaven, sestavljen kot kombinacija več različnih točk, njihova rdeča nit pa bo ljubezen.
Iva Škorjanc
Foto: osebni arhiv
