Zakaj klasična gimnazija? A se je fino učiti latinsko? Klasiki so prav posebni dijaki naše šole (t. i. species classica, vrsta klasikov), zato smo o klasični gimnaziji povprašali kar njih, saj so predvsem oni zaslužni zato, da duh antike živi naprej tudi na I. gimnaziji v Celju. Povedali so nam, zakaj so se odločili za klasični program in kateri študiji jih kot dijake klasike zanimajo.
Gal Šmajs, 3. e: Po resnici povedano sem se na klasično gimnazijo vpisal, ker je bilo 
dovolj prostih mest in sem vedel, da bom tu gotovo sprejet. Moj načrt je bil tak, da kakšen teden ali dva preživim na klasični gimnaziji, potem pa se prepišem na GCC, saj je bila to moja prva izbira. Zaradi vzdušja na šoli in neverjetnih sošolcev sem se odločil, da na klasični gimnaziji ostanem. Še en dejavnik, ki me je prepričal, da ostanem, je bila latinščina. V ta sistematični jezik sem se preprosto zaljubil. Zakaj mi je latinščina tako všeč? Zaradi bogate kulture starih Rimljanov, sistematičnosti in liričnosti jezika. Učenja latinščine ne predlagam samo tistim, ki jih to zanima, ampak tudi vsem drugim, ki jih zanimajo družboslovne in naravoslovne vede, saj ti na mnogih področjih razširi obzorja. Naučiš se drugače (analitično) razmišljati (izven okvirjev) in discipline pri učenju.
Sem družboslovno usmerjen človek, naravoslovje mi pomeni hobi (ekologija, botanika …). Nekako sem se že odločil, kam se bom vpisal in kot lahko sklepate iz odgovora na prejšnje vprašanje, me res navdušuje latinščina. Vpisal se bom na študij klasične filologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Klara Kovač, 2. e: Za klasično gimnazijo sem se odločila, ker me že od nekdaj zanima 
medicina, znanje latinščine pa je v medicini zelo pomembno. Poleg tega me zanima tudi antika. Latinščina je okronana za kraljico jezikov in zanimalo me je, ali si res zasluži ta laskavi naziv.
Želim si študirati medicino, zanima pa me predvsem sodna ali pa družinska medicina.
Jure Preložnik, 4. e: Sam nisem zares vedel, v kateri program naj se vpišem. Sprva 
sem se želel vpisati na splošno gimnazijo. V zadnjem trenutku pa sem si premislil in se odločil za klasični program. Sčasoma sem ugotovil, da mi je klasični program všeč, saj je nekaj drugačnega in unikatnega. Z dodano latinščino ti razširi obzorja na vseh področjih. Ljubezen do latinščine sem ‘’razvil’’ v drugem letniku in jo bom pisal tudi na maturi.
Rad bi študiral medicino ali pa veterino, morda tudi klasično filologijo.
Ajda Trbovc, 4. e: Za klasično gimnazijo sem se odločila, ker se mi je latinščina zdela 
nekaj posebnega in nevsakdanjega, hkrati pa bi mi znanje latinščine pomagalo pri študiju medicine.
Odločila sem se, da ne bom študirala medicine, marveč fizioterapijo, vendar latinščino kljub temu dojemam kot uporabno.
Art Špegel, 1. e: Zato, ker imam rad humanistične vede, ki so po mojem mnenju tudi najbolj razvite in so postale temelj za vse poznejše mislece. Iz latinščine in grščine izhaja ogromno znanstvenih izrazov, ki si jih z znanjem latinščine lažje zapomnim, saj jih razumem.
Glede študija sploh še nisem odločen, saj me preprosto zanima preveč stvari.
Ana Šikonija, 2. e: “Non est medicina sine lingua latina.” Ni medicine brez latinščine. 
Ker si želim študirati medicino in mi bo poznavanje medicinske terminologije, ki se jo učimo pri pouku, koristilo. Znanje latinščine ti olajša učenje drugih tujih jezikov. Poleg tega pa smo tisti, ki se učimo latinščino, nekaj svojevrstnega, saj večina ljudi o latinski slovnici ne ve prav veliko. Prepričana sem, da se mi v življenju priložnost za učenje tega jezika ne bo več ponudila, zato se mi jo je zdelo pametno izkoristiti.
Kot sem že omenila, je moja velika želja študij medicine. Premišljujem pa tudi o študiju farmacije ali kemije, morda tudi latinščine.
Timotej Klinc, 4. e: Odločitev za klasično gimnazijo je bila povsem spontana in, lahko bi rekli, posrečena. Ko rečem posrečena, mislim na dve možni razlagi tega glagola. Prvič je mišljen kot to, da je bila pri meni ta odločitev precej duhovita, da ne rečem celo bizarna. V osnovni šoli sem se namreč želel vpisati v športni program, ker sem takrat treniral rokomet, potem pa me je doletela poškodba hrbtenice in sem moral spremeniti svoje načrte za prihodnost. Tako sem se potem odločil za splošno gimnazijo, tik preden pa je vpisnica prišla do svetovalne delavke v osnovni šoli, sem, še sam ne vem zakaj, dopisal še pomišljaj in z velikimi tiskanimi črkami KLASIČNA GIMNAZIJA. Lahko rečemo, da se ozadje moje zgodbe precej razlikuje od drugih, saj nisem nikoli sanjal o medicini ali pravu, tudi nisem bil že v osnovni šoli ljubitelj latinščine. Danes lahko rečem, da je bila ta odločitev res posrečena. Tokrat to mislim v smislu, da sem se dobro in ustrezno odločil, saj sem z obiskovanjem klasičnega programa postal bolj razgledan in manj površen (v to me je »prisilila« latinščina, ki ne dopušča površnosti in sem ji zato hvaležen). V prihodnosti bi se rad ukvarjal z diplomacijo ali politiko nasploh, zato se nameravam vpisati na pravo. To je zanimivo, saj, kot sem že prej povedal, nisem nikoli razmišljal o tem. In ravno to je zame čar srednje šole, še posebej gimnazije – vanjo vstopiš kot nepopisan list papirja (tabula rasa) in dejansko ne veš, katera smer te bo pritegnila in boš v njej videl nekaj, kar bi lahko počel ves čas in temu posvetil študij.
Spraševala je: Ana Kozamernik
