Intervju s profesorico Tatjano Rozman
Profesorica Tatjana Rozman poučuje zgodovino in filozofijo in je magistrica znanosti. V 
lanskem šolskem letu je začela s ciklusom predavanj »Ali lahko danes sploh še kaj počnemo s filozofijo?« v Osrednji knjižnici Celje. Predavanja so bila dobro obiskana, zato letos z njimi nadaljuje. Predavala pa bo tudi v eni izmed ljubljanskih knjižnic. Kaj, torej s filozofijo danes še lahko počnemo, smo jo med drugim vprašali.
Zakaj ste se odločili za študij filozofije?
Najprej me je zanimala psihologija, a sem že v tretjem letniku gimnazije ugotovila, da je filozofija bolj ustrezen odgovor na vprašanja, ki so se mi zastavljala. Izborila sem si privilegij, da lahko študiram tisto, kar me res vleče, filozofijo, ki niti v mojih časih ni bila ravno garancija za zaposlitev.
Kateri je vaš najljubši filozof in zakaj?
Po vsem tem času ne morem izbrati filozofa, ki bi ga lahko postavila pred vse druge. Me pa navdušujejo mnogi izmed njih.
Ste avtorica knjige o kastratih. Od kod zanimanje za to temo?
To je bila najprej seminarska naloga v času mojega študija. Izbrati sem morala temo s področja performativne umetnosti in odločila sem se za kastrate, saj mi je blizu zgodovinsko ozadje njihovega časa. Poglobljena analiza takratne kulture je dodala nova vsebinska poglavja in tako je nastala knjiga.
Ali je poznavanje zgodovine pomembno, če ne kar ključno za poznavanje filozofije?
Seveda. Vedno poudarjam, še posebej pri pouku filozofije, da je filozofija vedno znova predvsem odsev časa, v katerem nastaja.
Kakšno je vaše mnenje o filozofski sceni v Sloveniji?
Pravkar sem se vrnila iz Londona s kupom knjig. Med njimi so dela slovenskih avtorjev, kot sta Slavoj Žižek in Alenka Zupančič. Človek je resnično ponosen, koliko slovenske filozofije je na policah najbolj uglednih londonskih knjigarn, kot sta Waterstones in knjigarna v Tate Modern.
Že drugo leto predavate v Osrednji knjižnici Celje. Kakšen je namen oziroma cilj vaših predavanj?
Naslovna tema, ki povezuje vsa moja predavanja, je Ali lahko danes sploh še kaj 
počnemo s filozofijo? Z njimi želim povedati predvsem to, da je filozofija od nekdaj predstavljala kritičen odnos do sveta, ki tako zelo pripada svobodi posameznika. Veliko ljudi se zateka k hitrim in površnim odgovorom, ki jih danes zastavlja družba. Filozofija je včasih res malo zahtevnejša, a je prava zakladnica modrosti.
Na enem izmed vaših predavanj ste omenili vpliv medijev na vzpon politikov (Hitler, Mussolini, Berlusconi …). Če Donald Trump uspe zmagati na volitvah, kakšen svet se nam obeta?
Nisem optimistka in menim, da smo že prešli točko brez povratka … Tudi če Trump ne bo zmagal na volitvah.
Se vam zdi, da imajo tudi slovenski mediji tak politični vpliv kot tuji? Zakaj da/ne?
Mediji so danes mnogo več, kot so bili kdajkoli. Če ne obstajaš v medijih, praktično sploh ne obstajaš. Zato je tako zelo pomembno, da so novinarji kritični, izobraženi in odgovorni. Žal smo priča izrazitemu vdoru senzacionalizma v naš medijski prostor in to ne prinaša nič dobrega.
Katja Grobelnik in Neža Vengust
Foto: Katja Grobelnik
