Novinarsko društvo

Tim Krhlanko, kandidat za predsednika DS

Dijak 4. letnika športnega oddelka, rokometaš, še aktualni predsednik Dijaške skupnosti. Že lani je v svoji volilni kampanji izpostavil, da je njegov program dveleten. Kaj pa mu je uspelo do sedaj uresničiti? Kaj obljublja za letos?

Lanski predsednik Dijaške skupnosti, predstavi se našim novim dijakom.

Sem Tim Krhlanko in v trenutku pisanja še aktualni, ponosni predsednik naše dijaške skupnosti. Sem navaden fant iz Arclina, ki v prostem času največkrat sedi na klopci pred lokalno trgovino ali na sprehodu s svojo psičko Leno. Lani sem se predstavil tudi kot slab igralec črnega petra, ampak to dejstvo bi letos spremenil v dobrega igralca remija. Sem športnik, ki ima posluh za glasbenike, družboslovec, ki ga fizikalno privlačijo naravoslovci, in najbolj nenadarjen likovnik, ki riše prihodnost tudi z umetniki. V prostem času preveč spim, igram ping pong z mlajšim bratom in gledam stare videe Slavoja Žižka.

Kakšen je tvoj program za to leto?

Moj program je načeloma zelo preprost: počutiti se na naši šoli še boljše. Ampak – čeprav se sliši preprosto – v praksi je to zahtevna naloga. Konec koncev, kako pa izboljšati že tako dobro šolo? Zavedam se, da je treba najprej izpolniti obljube. Rok, ki sem si ga zadal za njihovo uresničitev, je dve leti in postopoma bomo izpeljali obljubljeno. Poleg tega ne smemo pozabiti lanskih dosežkov in izborjeno je treba letos še nadgraditi. Pred vrati je december in ohranili bi radi praznično vzdušje prejšnjih let s poslušanjem glasbe po radiu, s prelepim prepevanjem naših pevcev po hodnikih, krašenjem šole in tekmovanjem za najlepše božično drevesce. Tudi praznovanje pusta z izbiranjem najboljših pustnih mask mora postati tradicionalno. Letošnji prisrčen sprejem novopečenih kajuhovcev naj nas spodbuja k iskanju vedno novih idej, lisička, ki smo jo tokrat vpeljali, pa naj postane zaščitni znak sprejema prvošolcev. Uvedene novosti zagotovo vsi, ki smo že dlje časa na šoli, cenimo, saj vemo, da jih v prejšnjih mandatih ni bilo. Zato se moramo še bolj potruditi, da jih ohranimo.

Seveda pa nisem zaspal na starih lovorikah in z ekipo smo polni idej tudi za naprej. V prejšnjem letu se je porodila ideja o tujejezičnih dnevih, razporejenih skozi celotno šolsko leto. Za vsak tuji jezik, ki se poučuje na naši šoli, bi izbrali svoj dan. Takrat bi raziskovali kulinariko te dežele in organizirali delavnice, pripravili hrano, poslušali njihovo glasbo in se seveda vsaj poskušali pogovarjati v njihovem jeziku.

Ker je bil pust tako uspešen, bi lahko dodali malce valentinovskega ljubezenskega vzdušja in povabili naše odlične glasbenike, ob zvokih katerih bi se zaljubljeni objeli, drugi pa bi se ob ritmih prijetne glasbe mogoče še zaljubili. Ob naših aktualnih glasbenikih so vedno vljudno vabljeni tudi nekdanji dijaki, ki se po pravilu s ponosom in veseljem vračajo na našo šolo. Sam sem športnik in logično je, da se močno zavzemam za vsako športno aktivnost, prav tako pa se zavedam tudi mej svoje pristojnosti in funkcije. Kakršnekoli nove športne lige so žal nemogoče, saj bi predstavljale preveč izostankov in bi preveč vplivale na delo v razredih. Ker pa nisem samo športnik, ampak tudi kajuhovec, s skupnimi močmi vedno najdemo rešitev. Ena izmed idej je turnir v športni igri Fifa, ki bi potekal izven pouka. Primeren prostor že imamo, za opremo je prav tako poskrbljeno, opozoril pa bi le na dejstvo, da naš razred že pridno vadi in premagati nas bo kar trd oreh.

Glede na to, da si maturant in dijak športnega oddelka, ali boš zmogel to funkcijo uskladiti s treningi in pripravami na maturo?

Pravzaprav sem imel res pomisleke in sem veliko razmišljal o svoji kandidaturi. Menim pa, da sem se proti koncu šolskega leta pravzaprav šele dodobra ogrel, spoznal delo predsednika, vzpostavil dober stik z vodstvom šole … Konec koncev pa, za  prave stvari se vedno najde čas in če mi ga za koga res ni škoda, mi ga ni za nas, kajuhovce.

Lani si govoril o DSC. Ali je na tem kak napredek? Imaš tudi letos namen ukvarjati se s povezavo vseh dijaških skupnosti v Celju?

Kot se verjetno spomnite, je bil projekt zastavljen za dve leti in tega se tudi držim. Večina se ne zaveda pomembnosti te dijaške skupnosti, a moč, ki bi jo imele povezane šole, je ogromna. Podobno zadevo imajo v vseh večjih mestih in mi smo s sodelovanjem že pričeli. To šolsko leto bomo z vzpostavitvijo skupnosti nadaljevali, saj jo podpirajo tudi druge šole v Celju. Predstavljajte si vse dogodke, ki bi jih takšna skupnost lahko organizirala, predstavljajte si to moč, ko se vsi dijaki v Celju pritožijo oziroma jih nekaj v naši občini zmoti! Letošnja predsednica sosednje gimnazije je sodelovanje že potrdila in verjemite mi, če bo ta projekt uspešen, bo lažje mnogim poznejšim rodovom in celjskim dijakom nasploh.

Obljubil si nam Lisičjo fešto, pogrešalo jo je kar nekaj dijakov. Kaj se je zgodilo?

Lisičja fešta je moja edina neuresničena obljuba in projekt, ki mi ne da spati. Primerjal bi jo z romantičnim filmom. Predstavljajte si fanta, ki je noro zaljubljen v neko dekle. Neprestano misli nanjo, jo osvaja in vabi na zmenke. Dekle mu kar naprej daje upanje, celo v zmenke privoli in ko se že zdi, da jo je osvojil … Takrat ona nenadoma odpove in mu pravi, da je premlad za njo ter ni dovolj izkušen. No, ta fant sem jaz, dekle pa Lisičja fešta. Kar trikrat je bil projekt že zagotovljen in enkrat smo celo že določili datum. Starejši letniki, povprašajte svoje razredne predsednike in člane dijaške skupnosti, ki so mi pomagali in se borili, da bi to fešto le izpeljali. Iskreno bi se jim zahvalil za vso pomoč, saj bi bilo moje delo brez njih praktično nemogoče.

Lisičjo fešto pa bi lahko primerjal celo s telovadnico in z našim gospodom ravnateljem. Toliko let truda in tolikokrat je že bilo vse tik pred tem, da se izgradi, pa je vse padlo v vodo. Vendar sedaj stoji, pokončna in ponosna. Ko jo gledamo, vsi mislimo, da je bila vredna čakanja. Dragi dijaki, ne glede na rezultat volitev, Lisičja fešta bo! Čeprav smo se načakali in še kar ne morem mirno spati, jo bomo dočakali. In kot v romantičnem filmu se bomo z njo poljubili in živeli srečno do konca svojih dni.

Imaš kakšno sporočilo za volivce?

Bodite pametni, volite pametno!

 

Rijana Đuranović in Karolina Tepeš

Foto: Hanna Rotar in Jakob Lekše

Dostopnost