»I. gimnazija je prostor, kjer lahko rasteš, se preizkusiš in odkriješ, kdo si.«
V torek 23. septembra, smo dijaki naziv predsednice dijaške skupnosti I. gimnazije v Celju dodelili Tinkari Hliš, dijakinji 3. b. Prepričala nas je s svojo odločnostjo in obljubo, da bo poskrbela za druženje in rekreacijo, šolo pa spremenila v domače in sproščeno okolje. Da bi izvedeli kaj več, smo ji postavili nekaj vprašanj.
Kako bi se opisala v petih besedah?
Vztrajna, odgovorna, komunikativna, ustvarjalna, pozitivna.
Kaj počneš v prostem času?
V prostem času najraje preživljam čas s prijatelji, poslušam glasbo, športam, predvsem igram odbojko ter se posvečam projektom, ki me veselijo. Rada pa si vzamem kakšen prosti dan, ki ga preživim z družino ali prijatelji.
Kaj je zate I. gimnazija v Celju? Kako bi jo predstavila bodočemu dijaku?
I. gimnazija v Celju je zame prostor priložnosti, učenja in osebne rasti. Bodočemu dijaku bi jo opisala kot šolo, kjer najdeš ljudi, ki te spodbujajo, profesorje, ki ti dajo veliko novega znanja, in okolje, ki te pripravi na življenje.
Gimnazija ni le korak naprej v izobraževanju, je prostor, ki ti odpre širši pogled na svet, te nauči razmišljati, raziskovati in postavljati vprašanja. Poleg tega te nauči, kako se učiti, kako organizirati svoj čas in kako ostati vztrajen, ko postane težko. Vse to so veščine, ki jih potrebuješ za nadaljnji študij in za življenje nasploh. Na tej šoli se počutiš kot del skupnosti, kjer rasteš skupaj z drugimi in kjer res dobiš priložnost, da postaneš najboljša verzija sebe.
Kdo sestavlja tvojo ekipo in zakaj prav oni?
Mojo ekipo sestavljajo dijaki, ki so odgovorni, zanesljivi in kreativni. Vsak ima svoje močne strani, skupaj pa tvorimo ekipo, ki zna prisluhniti, sodelovati in
projekt izpeljati do konca. Izbrala sem jih, ker jim zaupam in ker verjamem v njihove sposobnosti. Ekipo sestavljajo Tina Lipovšek, Ana Kuder, Hana Grobelnik, Zara Lukman in podpredsednici Ana Pungeršek in Ema Arnšek.
Kakšne načrte imaš za svoj mandat in čemu boš posvetila največ pozornosti?
Največ pozornosti bom posvetila izboljšanju počutja dijakov, druženju in povezovanju razredov ter projektom, ki krepijo našo skupnost na šoli. Želim, da se vsak dijak počuti slišan in da ima možnost izraziti svoje ideje. Poleg tega želim nadaljevati z dogodki, ki šolo povezujejo in prinašajo dobro energijo.
V prihodnjih mesecih nas čakajo božični dan, Lisičja fešta in pustno dogajanje, ki jih že aktivno pripravljamo. Prav tako prihajajo novi šolski hudiji s svežim motivom, s katerimi želimo še dodatno poudariti naš šolski duh in povezanost. Poleg tega bi rada na šolo povabila tudi nekdanjega predsednika Boruta Pahorja na pogovor, saj verjamem, da bi bil ta zelo zanimiv in poučen.
V programu si obljubila marsikaj, boš vse te obljube tudi izpolnila? Je morda uresničevanje katerih že v teku? So se pri tem pojavile kakšne ovire?
Da, obljube jemljem resno. Nekaj projektov je že v teku oziroma smo jih delno že uresničili, pri drugih pa se trenutno trudimo z organizacijo in financiranjem. Seveda se tu in tam pojavijo ovire, vendar jih sproti rešujemo s pomočjo ekipe, ravnatelja in mentorice. Ob tej priložnosti bi se rada iskreno zahvalila ravnatelju za vso podporo in pomoč pri uresničevanju naših idej. Pomembno mi je, da ne obljubim nemogočega, temveč da vse, kar obljubim, tudi izpeljem.
Kaj bi svetovala kajuhovcem, ki se znajdejo v stiski in izgubijo motivacijo? Se ti je kdaj zgodilo podobno, kako si spet ujela ritem?
Vsak se kdaj znajde v stiski, tudi jaz. Moj nasvet je, da si vzamete trenutek zase, da se ustavite, zadihate in premislite, kaj vas teži. Pomaga tudi pogovor z nekom, ki mu zaupate. Sama sem ritem vedno ujela tako, da sem si postavila manjše cilje in se nagradila za vsak korak naprej. Pomembno je tudi, da se zavedamo, da uspeh ni samoumeven in da napredek ne pride čez noč. Zgradimo ga s trdim delom, vztrajnostjo, dobrim načrtovanjem in predvsem z organizacijo, ki nam omogoča, da ostanemo zbrani, tudi ko je preveč vsega.
Najpomembnejše pa je, da ne ostaneš sam. Na naši šoli je pomoč vedno na voljo tako pri profesorjih in zaposlenih kot tudi med dijaki, ki si moramo stati ob strani. Ko stopimo skupaj, je vsak korak lažji in vsak izziv veliko bolj obvladljiv.
Kaj je tvoje sporočilo dijakom I. gimnazije v Celju, ki so ti zaupali vodilni položaj predsednice dijaške skupnosti v tem šolskem letu?
Naj vas to leto spomni, da ima vsak od nas svojo zgodbo, svoje talente in svoje izzive in prav to nas dela močne kot skupnost. I. gimnazija je prostor, kjer lahko rasteš, se preizkusiš in odkriješ, kdo si, če si le dovoliš stopiti korak naprej.
Želim, da si v tem letu vzamete prostor in čas zase, za svoje ideje, cilje in za ljudi, ki vam nekaj pomenijo. Ne iščite popolnosti – iščite napredek. Ne bojte se sprememb – ustvarite jih. In nikoli ne pozabite, da imate na tej šoli podporo, ki vam omogoča, da uspete, tako kot so že mnogi bivši dijaki.
Naj bo to leto skupaj s vsemi prihajajočimi leti šolanja na I. gimnaziji polno poguma, sodelovanja in trenutkov, ki jih boste nekoč z nasmehom nosili s seboj. Skupaj lahko ustvarimo šolsko leto, ki ga bomo vsi občutili kot svoje.
Spraševali sta: Neža Selič in Tinkara Jamšek
Foto: Jože Petrak Zajc
