Slovenski urniki, španska tortilja,
super opremljena šola, prijazne družine
V nedeljo, 11. 10., so dolgotrajno mobilnost v okviru projekta Erasmus + pri nas zaključili trije dijaki s španske srednje šole IES Ordoño II. Sara Fuente, Marcos de Andrés in Aritz Fernández so bivali pri družinah naših dijakov 3. letnika Zali Valek, Rafaelu Selimu in Neži Janc. Vsak dan so prihajali k pouku in imeli 4 ure pouka na dan, preostali čas pa so preživeli v knjižnici ali pa so si čas krajšali z namiznim nogometom. Vsi trije so imeli angleščino in španščino, kjer sta jih profesorici lahko uporabili kot naravne govorce in so bili gotovo dodana vrednost k bolj avtentičnemu pouku. Sara je imela tudi latinščino in francoščino, Marcos in Aritz pa sta imela veliko športne vzgoje, saj je v zadnjem letniku v Španiji nimata, udeležila sta se tudi športnega dne v Kampu Menina z dijaki 4. letnika. Marcos je odšel tudi na biološko ekskurzijo v Ljubljano, saj Neža poglablja biologijo. Vsi trije pa so se udeležili ekskurzije v Trst.
Vprašanje in odgovore objavljamo v slovenskem in španskem jeziku.
Kaj vas je v naši šoli ali pri pouku najbolj pritegnilo v primerjavi z vašo šolo v Španiji?
¿Qué es lo que más os ha llamado la atención de nuestra escuela o de las clases comparado con vuestro instituto en España?
Sara: Vaša šola je precej velika. Presenetilo me je, da imate klopi za posedanje na hodnikih in naprave za polnjenje plastenk z vodo. Presenetilo me je tudi dejstvo, da imajo dijaki četrtega letnika ples in da je tako svečan.
Su instituto es bastante grande y me ha sorprendido que haya bancos con zonas para rellenar las botellas de agua y cargar los móviles. También el hecho de que haya un baile para los que se gradúan en el último curso y que sea un evento tan grande en el instituto es muy llamativo.
Aritz: Ena od stvari, ki so me najbolj pritegnile, je šolska stavba. Ne morem verjeti, da je to šola, saj bi z lahkoto rekli, da je muzej. Poleg tega je neverjetno, da ima šola športno dvorano – za skoraj nič ni treba hoditi ven, ukvarjaš se lahko s katerim koli športom, povrhu vsega pa je v njej ogromno športnih pripomočkov, ki ti jih vedno posodijo, ko prosiš zanje. Šolske klopi so dvojne, to je drugače kot v Španiji, čeprav je način poučevanja precej podoben. Velika razlika je tudi v tem, kako poteka pouk angleščine: v Španiji učijo v španščini, tukaj pa v angleščini.
Una de las cosas que más me ha llamado la atención es el edificio del instituto. Me dicen que es un instituto y no me lo creo, podría ser perfectamente un museo. Además, que el instituto tenga un pabellón deportivo es increíble: no hay que salir fuera para casi nada, puedes practicar cualquier deporte y, por si fuera poco, tienen muchísimo material que te prestan siempre que lo pides. En cuanto a las clases, que los pupitres sean dobles es diferente a España, aunque la forma de dar clase es bastante parecida. La gran diferencia está en cómo se imparte la clase de inglés: en España te la dan en español y aquí, en inglés.
Marcos: Kar me je pri tej šoli najbolj presenetilo, je to, da je dovoljeno uporabljati telefone in jesti znotraj šole. Zelo me je presenetilo tudi to, da imate prostore za počitek, kjer se lahko dijaki zadržujejo, ter namizni nogomet za igranje v prostem času.
Lo que más me ha sorprendido de esta escuela ha sido que está permitido utilizar los móviles y comer dentro del instituto, también me ha sorprendido mucho que haya zona de descansos para poder estar y futbolines para jugar en los tiempos libres.
Kako poteka običajen dan na vaši šoli?
¿Cómo es un día normal en vuestra escuela?
Sara: Po navadi se nam pouk začne ob 8.30 in končamo ob 14.30. Vsi začnemo in končamo ob isti uri in nimamo prostih ur. Imamo tri ure pouka, sledi trideset minut odmora in še tri ure. Učna ura traja petdeset minut.
Normalmente empezamos a las 8.30 y terminamos a las 14.30. Todos entran y salen a la misma hora y no hay horas libres. Tenemos 3 clases de 50 minutos, un recreo de 30 minutos y luego 3 clases.
Aritz: Običajen dan na naši šoli: pouk se začne ob 8.40, šolske ure trajajo 50 minut, skupaj pa imamo 6 ur. Ob 11.20 imamo glavni odmor, pouk pa zaključimo ob 14.30.
Un día normal en nuestra escuela: entramos a las 8:40, las clases duran 50 minutos y tenemos 6 horas en total. A las 11:20 tenemos el recreo y terminamos a las 14:30.
Marcos: Običajno se zbudim ob šestih zjutraj, da ujamem avtobus, ki pride v Celje okoli 6.40, nato pa grem peš do šole, kar traja 15 minut. V šoli imamo malo pouka. Imamo samo angleščino, španščino in šport, vendar menjujemo učilnice in učitelje. Vsak dan imamo tudi proste ure, v katerih gremo v športno dvorano igrat odbojko ali namizni tenis.
Un día normal me levanto a las 6 de la mañana para coger el bus, que llega como a Celje a las 6:40 y voy andando al instituto que se tarda 15 minutos. En el instituto tenemos pocas clases, solo tenemos inglés, español y deportes. Tenemos muchas clases diferentes y profesores diferentes. Todos los días también tenemos horas libres en las que vamos al pabellón a jugar al voleibol o pimpón.
Ob kateri uri navadno kosite in večerjate v Španiji ter kako ste se prilagodili na tukajšnje urnike?
¿A qué hora soléis comer y cenar en España y cómo os habéis adaptado a los horarios de aquí?
Sara: Med tednom jemo takoj, ko pridemo domov, to je okoli treh, ob vikendih pa jemo nekje med drugo in četrto uro. Večerja je vedno okoli desete ali pol enajste ure. Prvi teden tu je bil zame zelo težek, saj se vse zgodi precej bolj zgodaj kot v Španiji, ampak po tem sem se že začela navajati, čeprav mi je bilo še vedno precej nenavadno večerjati tako zgodaj.
Los días de clases solemos comer al volver del instituto, sobre las tres de la tarde y los fines de semana entre las dos y las cuatro de la tarde. La cena siempre es a las diez o diez y media de la noche. Aquí la primera semana ha sido difícil porque se come bastante más pronto que en España, pero después ya me fui acostumbrando bastante bien aunque igualmente se me seguía haciendo raro cenar a las siete.
Aritz: V Španiji ponavadi kosim ob 15.00, po navadi tudi pozneje, večerjam pa ob 21.30. Na te urnike se je bilo težko privaditi, saj se gre spat malo prej kot v Španiji, potem pa se zbudiš z dvema urama razlike in počitek ni enak. Kljub temu pa v zadnjih dneh s tem ni bilo več težav.
En España suelo comer a las 15:00 como muy pronto y cenar a las 21:30. Me ha costado acostumbrarme a los horarios porque, aunque al final te ibas a dormir un poco antes que en España, te despiertas con dos horas de diferencia y no se descansa igual. Sin embargo, ya los últimos días no he tenido ese problema.
Marcos: V Španiji jem kosilo okoli treh popoldne, kar je takrat, ko pridem iz šole, večerjam pa okoli 22.30. Tukaj jem kosilo ob 15.30, ko pridem domov, večerjam pa ob 19.30 ali 20.00. To je zelo drugače in težko se mi je navaditi na tako zgodnjo večerjo, ker potem postanem lačen. Če je tako, potem zvečer pojem kakšen prigrizek in je to to.
En España los días de instituto como sobre las 3, que es cuando llego a casa del instituto y ceno sobre las 10:30. aquí como a las 3:30 cuando llego a casa y ceno a las 7:30 / 8. Es muy diferente y se me hace difícil cenar tan pronto aquí porque luego paso hambre, pero como algún snack por la noche y ya está.
Katero špansko jed ali hrano najbolj pogrešate in zakaj?
¿Qué plato o comida de España echáis más de menos y por qué?
Sara: Še posebej pogrešam špansko tortiljo (tj. krompirjevo omleto), ker jo moj oče običajno pripravlja vsak konec tedna. Pogrešam tudi tapase, ki jih ješ, ko greš v bar. Tukaj so bari precej drugačni od tistih v Španiji.
He ehado más de menos la tortilla de patatas, porque mi padre la suele hacer todos los fines de semana. También he echado de menos las tapas que comes cuando vas a tomar algo a un bar, que es algo que en León se hace bastante, y aquí los bares son muy diferentes a los que hay en España.
Aritz: Vprašanje bi moralo biti, katere španske jedi nisem pogrešal. Tukajšnja hrana je dobra, drugačna in kul je preizkušati nove stvari, kljub temu pa pogrešam dobro špansko tortiljo (tj. krompirjevo omleto), nekaj suhomesnih izdelkov, krvavice, ocvrta jajca, krompirček in krokete.
La pregunta sería más bien qué es lo que no he echado de menos de la comida española, porque la comida de aquí está buena, es diferente y mola probar cosas nuevas. Aun así, se echan de menos una buena tortilla de patatas, un poco de embutido, morcilla, huevos fritos, patatas fritas y unas croquetas.
Marcos: Hrana, ki jo najbolj pogrešam, je španska tortilja (tj. krompirjeva omleta), ker je v Španiji zelo značilna, pri nas doma pa jo pripravimo približno štirikrat na mesec.
La comida que más echo de menos es la tortilla de patata, porque es muy típica en España y en mi casa se suele hacer como 4 veces por mes.
Katera stvar ali navada vas je tukaj najbolj presenetila?
¿Ha habido algún choque cultural o costumbres que os haya chocado mucho al llegar?
Sara: Predvsem urniki, saj ljudje vse počnejo veliko prej kot v Španiji (jedo, vstajajo, hodijo k pouku). Tudi hrana je drugačna. Tukaj je precej več narave kot v Španiji, pokrajina je zelo lepa, v mestih pa je ogromno dreves.
Sobre todo, los horarios, la gente hace todo más pronto que en España (comer, levantarse, entrar a clase). También la comida es diferente y hay muchísima más naturaleza que en España, los paisajes son muy bonitos y en las ciudades hay muchísimos árboles.
Aritz: Mene ni presenetilo nič posebnega. Slovenske kulture nisem poznal prej, zaznal pa nisem nič posebnega oziroma nenavadnega.
No mucho; no conocía la cultura eslovena, pero para mí no ha tenido nada fuera de lo normal.
Marcos: Nič me ni šokiralo, saj sem se že prej pozanimal. Najtežji so bili urniki, vendar se sčasoma navadiš.
No me ha chocado nada porque ya me había estado informando, lo que más me costó son los horarios, pero te acabas acostumbrando y ya está.
Kaj vas je pred prihodom najbolj skrbelo in kaj vas je najbolj presenetilo? ¿Qué era lo que más os preocupaba antes de venir y cuál ha sido la sorpresa más positiva?
Sara: Po resnici povedano, pred prihodom nisem imela nobenih skrbi, ker sem bila že večkrat na izmenjavah, ki so trajale več kot en mesec in mi ni težko biti zdoma toliko časa.
La verdad es que no tenía ninguna preocupación antes de venir porque ya he estado otras veces en intercambios de más de un mes y no me importa estar lejos de casa tanto tiempo.
Aritz: Najbolj me je skrbelo, da me ne bodo razumeli, ko govorim angleško, oziroma da se ne bom sposoben dobro sporazumeti z družino. Najbolj me je presenetilo, da nisem imel nikakršnih težav.
Mi mayor preocupación era si iban a entenderme cuando hablaba inglés o si iba a ser capaz de comunicarme bien con la familia. La gran sorpresa ha sido que no he tenido ningún problema.
Marcos: Najbolj me je skrbel jezik, ker se mi zdi zelo nerazumljiv. Naučil sem se nekaj slovenskih izrazov, vendar se mi zdi pretežko za razumevanje. Najbolj pozitivna stvar pa je, da so dijaki zelo prijazni in ti poskušajo pomagati v vsem, v čemer lahko.
Lo que más me preocupaba era el idioma, porque se me hace imposible de entender, he aprendido algunas expresiones en esloveno, pero entenderlo se me hace imposible. La cosa más positiva es que los estudiantes son muy majos y te intentan ayudar en todo lo que pueden.
Katero slovensko besedo ali izraz ste si zapomnili v tem času, ki se vam zdi smešna ali zanimiva?
¿Qué palabra o expresión en esloveno habéis aprendido estos días que os resulte graciosa o curiosa?
Sara: Nisem se uspela naučiti nobene smešne ali zanimive besede.
No he llegado a aprender ninguna expresión curiosa en esloveno.
Aritz: Slišal sem slengovski izraz za ‘Ali imaš kak problem?’, se pravi ‘mas frkt?’.
He escuchado una frase que se refiere a ‘¿Tienes algún problema?’,o sea ‘mas frkt?.
Marcos: Zdi se mi smešen izraz: ‘maš frkt?’. Zabavno mi je to izgovarjati, ker se Slovenci smeijo, ko to rečem, saj ne pričakujejo, da bo tak izraz rekel dijak, ki prihaja iz druge države in ne razume jezika.
Me resulta graciosa: “mas frkt?”, me la enseñaron y me hace gracia decirlo, porque los eslovenos se ríen cuando la digo porque es una expresión que no te esperas que diga un estudiante que no es de tu país y que no entiende el idioma.
Kakšna je bila izkušnja življenja z družino gostiteljico?
¿Cómo ha sido la experiencia de convivir con una familia de aquí?
Sara: Družina je zelo prijazna in bili so zelo gostoljubni. Pokazali so mi veliko krajev in kotičkov po celi Sloveniji, prav tako sem se lahko naučila veliko o slovenski kulturi.
La familia es muy maja y han sido todos muy amables conmigo, me han llevado a conocer bastantes sitios por todo el país y he podido conocer muchas cosas de la cultura eslovena.
Aritz: Bila je dobra izkušnja. Mislil sem, da bom imel več težav s komunikacijo ali s svobodo, vendar nič od tega, pustili so mi živeti v mojem ritmu, oni so pa živeli v svojem.
Ha sido una buena experiencia. Pensaba que iba a tener más problemas de comunicación o de libertad, pero me han dejado vivir a mi ritmo y ellos vivían al suyo.
Marcos: Zelo mi je bilo všeč, da sem več kot mesec dni preživel z družino. Nikoli še nisem bil zdoma tako dolgo brez staršev, vendar sem se tukaj počutil kot doma in lepo so me sprejeli, zelo sem zadovoljen.
Me ha gustado mucho estar más de 1 mes con una familia, nunca había estado tanto tiempo fuera de casa sin ver a mis padres, pero aquí me he sentido como en casa y me han tratado muy bien, estoy muy contento.
Intervju je pripravila: Ema Karolina Ahčin