»Pot do uspeha in pravega šolskega utripa se ne začne v učilnicah, temveč takrat, ko si dijaki drznejo prevzeti pobudo, povezati svoje vrstnike in šolski vsakdan obogatiti s kreativnostjo ter iskrenim sodelovanjem«
V torek, 22. septembra, so dijaki naziv predsednice dijaške skupnosti I. gimnazije v Celju dodelili Klari Jamnikar, dijakinji 3. C. Prepričala jih je s svojo komunikativnostjo, ambicioznostjo in jasno vizijo, da bo šolsko okolje prek ohranjanja tradicije in novih projektov spremenila v prostor povezovanja in nepozabnih izkušenj. Da bi izvedeli kaj več o njenih načrtih in delovanju, smo ji postavili nekaj vprašanj.
Kako bi se opisala v petih besedah in kaj najraje počneš v prostem času?
Če bi se morala opisati z nekaj besedami, bi rekla, da sem zelo komunikativna, ambiciozna, ustvarjalna, odgovorna in empatična oseba. V prostem času najraje berem, se družim s prijatelji in počnem stvari, pri katerih lahko res izrazim svojo ustvarjalnost. Zelo rada preizkušam tudi nove stvari, saj verjamem, da iz njih pridobimo največ novih izkušenj in se največ naučimo.
Kako se bo tvoj vsakdan spremenil zdaj, ko si ob drugih šolskih obveznostih prevzela še vodenje Dijaške skupnosti?
Zagotovo bo moj vsakdan v prihodnje nekoliko bolj zapolnjen, predvsem zaradi usklajevanja šole, sestankov, dogovorov in vseh drugih obveznosti. Vendar se tega izjemno veselim, saj res rada delam z ljudmi in se z veseljem lotim novih izzivov. Pomembno se mi zdi tudi dobro načrtovanje časa, da bom lahko odgovorno opravljala vse svoje naloge in jih uspešno usklajevala s šolskimi obveznostmi.
Kaj zate pomeni I. gimnazija v Celju in kako bi jo predstavila bodočemu dijaku?
Gimnazija zame ni le šola ali navadna izobraževalna ustanova – je predvsem skupnost. Prostor, kjer razvijamo svoje interese, sklepamo nova prijateljstva ter pridobivamo neprecenljive izkušnje in znanje. Bodočemu dijaku bi šolo predstavila v čim bolj pozitivni luči, kot izjemno priložnost. Res je, da ti odpre ogromno vrat za nadaljnji študij, vendar moraš biti pripravljen to izkoristiti in se potruditi po svojih najboljših močeh. Čeprav smo dijaki med seboj zelo različni, na koncu vsi skupaj tvorimo eno povezano skupnost – in to je tisto, kar daje šoli pravi pomen.
Kdo sestavlja tvojo ekipo in zakaj si izbrala prav njih?
Pri izbiri ekipe mi je bilo izjemno pomembno, da jo sestavljajo ljudje, ki jim lahko popolnoma zaupam – osebe, ki so delavne, jih delo za šolo res zanima in si iskreno želijo ustvarjati boljši jutri. Vsak član ekipe ima svojo določeno nalogo ter edinstvene sposobnosti in vrline, ki nas dopolnjujejo.
Mojo ekipo sestavljajo podpredsednica Zara Lukman, za katero menim, da bo izvrstno opravljala svoje delo, saj je zelo odgovorna, komunikativna, delovna in ima inovativne ideje. Potem je tu moj sošolec Lev, na katerega vem, da se lahko vedno zanesem, saj drži besedo in bo vedno delal v dobro šole. Poleg njiju pa je v ekipi še moja zelo dobra prijateljica Eva Erkič, ki je prav tako izjemno odgovorna, se res zavzema za šolo in jo dijaška skupnost zelo zanima. Z izbiro svoje ekipe sem res zelo zadovoljna.
Katerim projektom in dogodkom boste v tem šolskem letu posvetili največ pozornosti ter ali se obetajo kakšne novosti?
Ob ohranjanju priljubljenih tradicij, kot sta valentinova pošta in Lisičja fešta, želimo vpeljati tudi nekaj svežih novosti in še bolj razširiti prepoznavnost naše šole. Med skupnimi odmori ob četrtkih bi nas tako spremljala glasba, načrtujemo pa tudi nov dogodek Kajuh ima talent – po vzoru znane oddaje. Prav tako bi organizirali dobrodelno zbiranje hrane in potrebščin za živali v zavetiščih. Tradicijo torej z veseljem ohranjamo, hkrati pa odpiramo vrata novim idejam. Verjamem, da se jih bo med letom nabralo še veliko!
Ali je uresničevanje vaših programskih obljub že v teku in s kakšnimi izzivi se pri tem srečujete?
Nekateri projekti so že skoraj pripravljeni, za druge pa potrebujemo nekaj več časa in usklajevanja – tako s profesorji kot z dijaki. Največji izziv je zagotovo usklajevanje različnih idej, časovnih možnosti in šolskih obveznosti. Kljub temu se mi zdi izjemno pomembno, da stvari ne le obljubljam, ampak jih zares poskušam tudi uresničiti.
Večini si znana tudi kot ustvarjalka vsebin na Tik Toku. Kako se je začela tvoja pot v svetu družbenih omrežij?
Moja pot na TikToku se je začela v devetem razredu osnovne šole. Zgodilo se je povsem spontano in brez posebnih ciljev, zato res nisem pričakovala, da bo moje ustvarjanje doseglo toliko ljudi. Sčasoma sem ugotovila, da me snemanje, ustvarjanje in komunikacija z občinstvom res veselijo. Skozi to izkušnjo sem se veliko naučila o sebi – predvsem o samozavesti, disciplini in odgovornosti, pa tudi o tem, kako se soočati z različnimi izzivi in ljudmi.
Ali ti izkušnje s snemanjem, nastopanjem in komunikacijo na Tik Toku pomagajo pri javnem nastopanju in vodenju Dijaške skupnosti?
Snemanje in nastopanje sta me naučila, kako jasno izraziti svoje mnenje, se znajti v različnih situacijah in predvsem premagati tremo. Pri vodstvu dijaške skupnosti pa je komunikacija izjemno pomembna – tam ne gre le za to, da znaš govoriti, ampak da znaš druge zares poslušati, vzeti njihove ideje resno ter se odzvati, ko je to potrebno.
Svojo prepoznavnost in družbena omrežja želim uporabiti predvsem kot ključno orodje za komunikacijo z dijaki. Socialna omrežja so odličen način, da informacije dosežejo vse, hkrati pa omogočajo neposreden stik z mano. Želim si, da se dijaki počutijo vključene, da mi lahko kadarkoli pišejo ter delijo svoje predloge, pa naj bodo to pozitivne pohvale ali pa konstruktivna kritika. Brez zadržkov želim slišati tudi negativne komentarje, saj bomo le tako lahko naslednje dogodke naredili še boljše. Moja želja je biti dostopna in resnično povezana z vsemi.
Na omrežjih imaš vpliv na mlade – kako nameravaš svojo prepoznavnost in “influencerski” glas uporabiti za dobrobit dijakov na šoli?
Zavedam se odgovornosti, ki jo prinaša moj vpliv, zato mi je izjemno pomembno, da ga uporabljam premišljeno in odgovorno. Pri tem ne bom nikoli pozabila, da je moja primarna vloga predvsem v tem, da prisluhnem dijakom in odločno zastopam njihove interese.
Kako usklajuješ šolske obveznosti, vodenje skupnosti, ustvarjanje vsebin za Tik Tok in zasebno življenje?
To je zelo dobro vprašanje. Ključ je predvsem v dobri organizaciji in postavljanju prioritet. Včasih je treba znati reči tudi ne in se zavedati, da vse ni vedno izvedljivo ter da stvari ne morejo biti vedno popolne. Vseeno se močno trudim, da si dobro razporedim čas za šolo, svoje obveznosti, družino, prijatelje in seveda tudi zase. Zdi se mi pomembno najti pravo ravnotežje, saj brez tega hitro izgubiš energijo za stvari, ki jih delaš z veseljem.
Kaj bi svetovala kajuhovcem, ki se znajdejo pod stresom ali izgubijo motivacijo, in kako si ti povrneš energijo v težjih trenutkih?
Če bi se dijaki znašli pod stresom ali izgubili motivacijo, bi jim najprej svetovala, naj globoko zadihajo in si rečejo, da je to popolnoma v redu in povsem normalno. Vsak najstnik – pa tudi odrasel človek – doživi trenutke stiske ali preobremenjenosti. Takrat je pomembno, da si vzamemo čas zase, gremo na sprehod, preberemo knjigo, se pogovorimo z nekom ali pač naredimo karkoli, kar nas pomiri.
Zelo pomaga tudi to, da velike cilje razdelimo na manjše korake. Če imamo pred sabo le en ogromen cilj, nas to lahko hitro prestraši, manjši cilji pa nam, ko jih dosežemo, sproti dajejo zagon in motivacijo. Tudi sama si najlažje povrnem energijo tako, da se za trenutek odmaknem od obveznosti, preživim čas z ljudmi, ki jih imam rada, in ko se misli pomirijo, lahko z bistro glavo nadaljujem.
Kaj je tvoje glavno sporočilo in želja za vse dijake I. gimnazije v Celju v tem šolskem letu?
Moja glavna želja je, da bi se prav vsak na naši šoli počutil slišanega, sprejetega in vključenega. Vse bi rada spodbudila, da niso le pasivni opazovalci, ampak da pogumno izrazijo svoje ideje, mnenja, kritike in želje. Želim si, da se med sabo povezujemo, sodelujemo in si upamo preizkusiti nove stvari, tudi če so nam na začetku neznane.
Želim si, da bi bilo to šolsko leto polno odličnih projektov, nepozabnih dogodkov, novih izkušenj in globokih prijateljstev – predvsem pa trenutkov, ki se jih bomo vsi še dolgo z veseljem spominjali in ki nas bodo obogatili za življenje.
Novinarja: Dean Djaković in Ema Karolina Ahčin
Foto: Matija Rus
