Personal Profile
My name is Gerry Britovšek and I was born in Northern Ireland to an Irish mother and Slovene father. I have been living and teaching English in Slovenia since 2008.
I am very interested in musical theatre, and for many years I was an active member of an award-winning amateur theatre company in Northern Ireland.
I am also a keen sports fan, especially of tennis, but recently I am more of a spectator than a player, so Blaž Kavčič need not worry about further competition.
I also enjoy walking with a rather reluctant dog, but that gives me more time to enjoy the Slovenian countryside.
Intervju z angleškim lektorjem
_
Gerry Britovšek prihaja iz Irske, že več let pa živi v Migojnicah, saj je del njegove družine iz Slovenije. Kajuhovci smo ga spoznali pred nekaj leti, ko je z nami sodeloval pri projektu Evropska vas (izbrana država je bila Irska), v tem šolskem letu pa sodeluje z našo šolo kot tuji učitelj pri angleščini. Poleg pouka sodeluje tudi pri angleškem gledališču. Z njim se je pogovarjala naša novinarka Eva Peserl.
Zakaj ste se odločili priti v Slovenijo?
V Slovenijo sem prišel zaradi številnih razlogov. Tukaj je bil rojen moj oče, tu imam veliko sorodnikov, s katerimi pa je moja družina žal izgubila stike. Da bi sorodnike ponovno srečal, sem prvič obiskal Slovenijo leta 1998, vse od takrat pa sem se nekako vračal. Zato sem začel razmišljati, da bi v Sloveniji raje kar živel, ne pa prihajal le na počitnice. V Slovenijo sem se najprej preselil samo za eno leto, zdaj pa jih je minilo že šest, a sem še vedno tu …
Ali načrtujete vrnitev na Irsko?
Pred tremi leti mi je nekdo izmed prijateljev postavil enako vprašanje. Odvrnil sem mu, da želim v Sloveniji živeti, na Irskem pa umreti (No, to slednje seveda še ne kar takoj …). Maja sem med prazniki obiskal Irsko, ko pa sem se vrnil nazaj, v svojo hišo v Migojnicah, sem pomislil, kako lepo je biti doma.
Katera je največja razlika med Slovenijo in Irsko?
Če primerjam obe državi, se mi zdi, da nisem doživel tako velikega kulturnega šoka. Pravzaprav smo enaki. Oblačimo se enako, poslušamo enako glasbo, tudi kulturno smo si precej podobni. Menim, da so ljudje v Sloveniji med sabo bolj povezani. Slovenske družine se med prazniki zberejo in preživijo skupaj več časa, pri nas na Irskem nimamo te navade. Zberemo in vidimo se le takrat, ko nekdo umre, drugače pa stikov med družinskimi člani ne ohranjamo.
Kakšna je vaša vloga pri pripravi angleške predstave An Ideal Husband?
Moja vloga je, da sedim v ozadju, poslušam, opazujem in po potrebi pomagam pri izgovarjavi. Z manjšimi skupinami dijakov bom vadil tudi izgovarjavo in način obnašanja višjega družbenega sloja v takratni Angliji. Imam kar nekaj izkušenj z amaterskim gledališčem, saj sem bil na Irskem na tem področju dejaven. Nisem režiser, a moram priznati, da gledališče obožujem. Maja, ki je režiserka, opravlja fantastično nalogo. Jaz pa celoten proces postavljanja igre opazujem in pomagam, če me potrebujejo.
Kdaj bo predstava An Ideal Husband postavljena na odrske deske, kdaj jo bomo lahko videli?
Predstavo An Ideal Husband bomo postavili na oder do kulturnega maratona, takrat bo tudi premierno odigrana. Upamo, da bo predstavo poleg dijakov I. gimnazije v Celju videlo tudi širše občinstvo (starši, prijatelji nastopajočih in še kdo). Menim, da si jo bodo z veseljem ogledali tudi angleško govoreči gledalci.
Ali menite, da se vaše metode poučevanja razlikujejo od tistih, ki se po navadi uporabljajo?
Verjamem, da je učence dobro poučevati tako, kot se tudi sam učim. Ko sem bil še dijak, je naš irski učitelj prišel v razred in rekel: „Danes se bomo učili past perfect.“ In vsi smo zaspali. Moja ideja o učenju jezikov pa je poslušanje, branje, sporazumevanje in vzbujanje samozavesti. Pripravljanje predstave An Ideal Husband je zelo dobro za razvijanje pozitivne samozavesti, saj moraš stati na odru in nastopati pred občinstvom. Enako je z učenjem kateregakoli predmeta, naj bo to matematika, jezik ali geografija. Samozavest je tista, ki jo moraš spodbujati pri učencu ali dijaku.
Kaj vam je najbolj všeč pri opravljanju učiteljskega poklica? Je poučevanje naporno, zahtevno? V svojem delu uživate?
Svoje delo enostavno obožujem, saj ne gre za klasično poučevanje, ampak za vodenje. Moje poučevanje je pravzaprav vodenje in učenec naj bi postal boljši, uspešnejši od svojega učitelja. Vsak dan se naučim kaj novega, ob tem se trudim, da tudi moji učenci vsak dan pridobijo novo znanje. Če gredo dijaki domov in si mislijo: „Vau, danes sem se naučil nekaj novega,“ potem sem popolnoma zadovoljen, moje delo tukaj pa je opravljeno. Ta rezultat je zame največje zadovoljstvo. Menim, da so tudi drugi učitelji podobnega mišljenja.
Nekje sem zasledil članek o desetih najsrečnejših poklicih na svetu in poklic učitelja je bil na šestem mestu. Torej, če pridem ob koncu dneva domov in vem, da so se moji učenci danes nekaj naučili, sem srečen, ker mi je uspelo narediti nekaj dobrega. Občutek podajanja znanja je gotovo najboljši del poučevanja.
