Naša dijaka Ana Steblovnik, 3. g (spl.), in Luka Ostervuh, 3. e, sta v okviru projekta Erasmus+ ka122 na enomesečni izmenjavi na Erasmus Gymnasium Grevenbroich v Nemčiji. V Grevenbroich sta prišla 18. 1. 2026 skupaj s skupino devetih dijakov, ki so se v okviru istega projekta udeležili enotedenske izmenjave. Prvi teden sta s skupini naših in nemških dijakov odkrivala starke Frauen – močne ženske, ki so s svojim pogumom in s svojimi dejanji premikale meje, zdaj pa obiskujeta na gimnaziji pouk in aktivno sodelujeta pri urah. Precej časa namenita tudi sprotnemu urejanju zapiskov in sprotnemu spremljanju rednega pouka na naši šoli. Ker živita vsak pri svoji družini, poleg šolskega sistema spoznavata tudi vsakdanje življenje v nemški družini, ob nedeljah pa imata možnost raziskovati deželo Severno Porenje – Vestfalija in celo bližnja mesteca na Nizozemski. V Nemčiji bosta ostala do 19. 2. 2026.
Javljata se s svojim tedenskim zapisom. Vabljeni k branju.
9. 2. – 16. 2. 2026
Minil je četrti teden najine izmenjave in tudi ta, kakor vsi ostali, je minil prehitro. Obiskovala sva pouk po zdaj že ustaljenem urniku. Tukaj imajo čisto vse predmete dve uri na teden. Ker pa so ure dolge 67,5 minut, ima vsak predmet 135 minut tedensko, kar ustreza trem našim šolskim uram. To pomeni, da so res vsi predmeti enakovredni. Pri pouku sva imela tudi predstavitev Slovenije. Večina dijakov je za Slovenijo že slišala, vendar o njej niso vedeli prav veliko. Nekateri dijaki so imeli tudi težave s tem, kje leži.
Konec tedna se odvija karneval, ki se otvori že 11. 11. ob 11.11. Zaključek karnevala, ki je najintenzivnejši, pa traja od četrtka do pustnega torka, zato v petek, ponedeljek in torek ni pouka. Imava to srečo, da sva v samem osrčju karnevala, saj je ravno ob Renu najbolj intenzivno prisoten. Našemljeni so res skoraj vsi, tudi učitelji. Kostume si kupijo v posebnih trgovinah, ki prodajajo samo rekvizite za karneval. Tudi midva sva se našemila. Pust v šoli praznujejo v četrtek s prireditvijo, ki se ji reče Erasstuss. V resnici je nekaj med prireditvijo in zabavo, saj se nastopajočim, ki so pripravili večinoma plesne točke, pogosto na odru pridruži tudi občinstvo. Najini gostitelji so nama povedali, da je to največja šolska prireditev v letu in edina, ki jo ima skupaj cela šola. Ostale dni pa se odvijajo različne zabave in povorke. Največ je zabav v šotorih in tudi midva sva se kakšne udeležila. Vzdušje je res super, glasba pa je večinoma nemška, značilna prav za čas karnevala. Na povorki še sicer nisva bila, si bova pa zagotovo kakšno še ogledala z najinimi gostitelji.
Tu se zdaj počutiva že prav domače. Družine so naju toplo sprejele in se zelo dobro razumemo. Moji gostitelji načrtujejo obisk Slovenije med poletjem, zato jih veliko zanima. Moram pa priznati, da me je presenetilo, koliko so že vedeli o Sloveniji. Naučila sem jih tudi nekaj slovenskih besed, njihova najljubša pa je kranjska klobasa.
Pojutrišnjem se polna vtisov in bogatejša za izjemno izkušnjo vračava v Slovenijo.
Alaaf!
1. 2. – 8. 2. 2026
Zaključila sva tretji teden najine enomesečne izmenjave v Nemčiji, ki je žal – kakor oba predhodna tedna – minil prehitro. Tudi v tem tednu sva redno spremljala pouk, na katerega sva se kljub razlikam dobro privadila. Najlepše je, da nimajo 0. ur. Prva ura se sicer začne ob 7.55, končava pa večinoma ob
13. uri. Najin predmetnik je ostal nespremenjen, tako sva se udeleževala ur matematike, kemije, angleščine, zgodovine, geografije in družboslovnih
predmetov. Pri angleščini naju je presenetila burna debata o spolih. Tudi sistem dela pri angleščini je drugačen, saj učbenik manj uporabljajo kot mi, dijaki si tudi manj ali skoraj nič ne zapisujejo v tablice. Večinoma poslušajo in sodelujejo, kljub temu je njihovo znanje angleščine primerljivo z najinim.
Še lažje kot novi šoli pa sva se prilagodila mestnim slaščičarnam, ki sva jih skoraj vsak dan redno obiskovala in pri mnogih postala znani stranki. Poskusila sva kar nekaj različnih tradicionalnih nemških tort, ki so na pogled zelo estetsko narejene in v katerih je zelo veliko smetane. Torte so naju po okusu in velikosti
kosov zelo pozitivno presenetile. Prav tako pa naju navdušuje osebje, ki nama vedno postreže še brezplačno pecivo. Seveda bistvo najine izmenjave niso bile samo slaščičarne. Proste ure v urniku sva namenila vsakodnevnim šolskim obveznostim, ko sva prepisovala v Sloveniji predelano snov in urejala zapiske.
V tretjem tednu najinega bivanja v Nemčiji je največji vtis pustil obisk mesta Düsseldorf, prestolnice zvezne dežele Severnega Porenja-Vestfalije. Z nemškimi prijatelji, ki sva jih spoznala že na enotedenski izmenjavi septembra, smo obiskali vse večje znamenitosti mesta od starega mestnega jedra, promenade ob reki Ren vse do razglednega stolpa Rheinturm. S stolpa je mogoč razgled 360 stopinj na mesto Düsseldorf, reko Ren, pristanišče in okolico, pri jasnem vremenu se vidi celo katedrala v Kölnu, tako imenovani Kölner Dom. Obiskali smo tudi trgovino znane čokolade Lindt in nakupovalno četrt na znani Königsallee. Po napornem dnevu smo se okrepčali v tipični nemški restavraciji.
Teden sva zaključila z nedeljskim obiskom kina, kjer sva si ogledala film v nemščini. Z nama sta bili najini družini gostiteljici, tako sva skupaj z njima še zadnji večer tretjega tedna zaključila z druženjem in dobro voljo.
25. 1. – 1. 2. 2026
Za nama je drugi teden izmenjave in prvi teden, ko sva na Erasmus Gymnasium Grevenbroich obiskovala pouk in prav hitro sva opazila kar nekaj razlik.
Prvo razliko sva opazila, že ko sva stopila na šolo, saj v Nemčiji gimnazijo obiskujejo 9 let, torej od 5. razreda naprej. Ure tukaj so daljše kot pri nas, trajajo 67,5 minut, kar so nama razložili, da naj bi bilo posebno prav za njihovo šolo. Imajo dva odmora za malico, prvega krajšega, ki traja 20 minut, in drugega daljšega, ki traja malo manj kot eno uro. Zvonjenja nimajo, ampak preprosto vedo, kdaj se ure začnejo in končajo, midva pa sva morala biti zelo previdna, da nisva zamudila kakšne ure.
Vzdušje pri pouku je veliko bolj sproščeno kot pri nas in tudi način dela se precej razlikuje. Ko profesor vstopi v razred, dijaki ne vstanejo, česar se še vedno nisva čisto privadila. Pri nas ure načeloma potekajo s frontalnim poukom, torej profesorji razlagajo, mi pa si zapisujemo. Pri njih ni tako, ampak si pri večini ur dijaki nekaj preberejo, pogledajo video ali poslušajo podcast, potem pa se o tem pogovarjajo v manjših skupinah. Skoraj nihče ne uporablja zvezkov, ampak si vsi pišejo na tablice, ki jih dobijo od občine.
Bila sva na urah geografije, kemije, matematike, družboslovnih ved, ki so sestavljene iz sociologije, psihologije in ekonomije. Pouk angleščine in zgodovine pa sva obiskovala z bilingvalnim oddelkom, ki ima večino ur v angleščini.
Tako nama je hitro minil tudi drugi teden izmenjave.
