Kajuh Press

23. 5. 2017 je naša šola znova pripravila prireditev v čast športnikom, ki vse leto garajo in nas s svojimi športnimi uspehi navdušujejo. Športni pedagogi so na podelitvi podelili priznanja šolskim ekipam in posameznikom, ki so letos dosegli izjemne rezultate na svojih področjih.

Podelili so trinajst nagrad za dosežke na srednješolskih državnih tekmovanjih od prvega do četrtega mesta med posamezniki v  atletiki, deskanju na snegu, krosu, judu in streljanju s pištolo ter štirinajst pohval za dosežke med posamezniki na državnih tekmovanjih od petega do štirinajstega mesta v atletiki, smučanju, streljanju in plezanju.

Podelili so tudi nagrade sedmim ekipam kolektivnih športov za uvrstitev od prvega do četrtega mesta.

Beri dalje

Ali se srednješolci dovolj zavedajo posledic zavržene hrane? Kakšne rešitve predlagajo?

Živimo v svetu, kjer načeloma lahko, če smo lačni, takoj prenehamo z delom, skočimo v bližnjo pekarno, si odpremo jogurt, pomalicamo. Hrana je nam, redkim privilegirancem, skupaj z vodo tako rekoč na dosegu kadarkoli in kjerkoli na modrem planetu. Ta dar je dan le redkim posameznikom, namreč kar 800 milijonov ljudi na svetu trpi lakoto. In sedaj se poraja bolj kot ne retorično vprašanje, kako sporno je dejstvo, da svet, po podatkih OZN-a, zavrže nenormalne 1,3 milijarde ton hrane na leto? Če pa omenimo podatke za našo bližnjo okolico, torej Evropsko unijo, potem lahko ugotovimo, da – po podatkih iz raziskave evropske komisije – v EU letno zavržemo 180 kg hrane na prebivalca. Skoraj polovico teh odpadkov odvržejo   gospodinjstva. Metanje hrane v smeti v vseh državah sveta prepoznavamo kot sporno početje. Zavržena hrana predstavlja resen problem civiliziranega sveta. En del se tega zaveda in probleme skuša odpraviti z raznimi ukrepi. Po poročanju National Geographica, denimo, šolske kuhinje ponekod dovolijo mladim, da si sami odmerjajo količino hrane, ki jo bodo pojedli, za kosilo pa je predvidenega več časa.

Beri dalje

Zakaj lahko opazimo vedno več mladostnikov, ki v prostem času pijejo alkohol? Ta stori veliko škode, in to kljub zakonu, ki prepoveduje prodajo alkoholnih pijač mlajšim od osemnajst let.

Srednješolska leta so zagotovo najbolj vznemirljiva leta našega življenja, spoznavamo nove prijatelje, si širimo obzorja in poskušamo nove stvari. Na žalost mednje spadajo tudi cigarete, alkohol in v najslabšem primeru nedovoljene droge (marihuana, LSD, kokain …). V članku se bom osredotočila na alkohol, saj je najlažje dostopen, pusti pa lahko hude posledice.

Zakaj pijemo alkohol?

V najstniških letih se nekateri ne znajo soočiti s težavami, kot so slabe ocene, stres, težave doma ali v družbi in zato posežejo po alkoholu, ki povzroči občutek ugodja in telo pomiri. Tako nekateri mislijo, da bežijo pred problemi, v resnici pa si jih le še večajo in prelagajo, kar pa lahko pusti hude posledice. V času interneta so zelo priljubljeni tudi tako imenovani internetni izzivi (»internet challenges«), ki prav spodbujajo pitje velikih količin alkohola, posnetki pa se potem kot dokaz objavijo na družabnih omrežjih.

Beri dalje

INTERVJU Z URHOM FERLEŽEM

Urh Ferlež je dijak 4. e-razreda klasične gimnazije, predstavnik dijakov v Svetu šole in velik ljubitelj literature ter jezikov. Uči se angleščine, latinščine, francoščine in ruščine. Vsako leto šolanja na I. gimnaziji v Celju je pripravil zanimivo raziskovalno nalogo in dosegel odlične uspehe. Pohvali se lahko s številnimi priznanji na jezikovnem področju. Videvamo ga tudi na različnih šolskih prireditvah, saj je vedno pripravljen sodelovati in pomagati.

Kako bi se na kratko predstavil?

Sem Urh Ferlež, za tiste, ki me imajo radi, sem Urhi, sicer pa sem dijak 4. letnika klasične gimnazije. Razmišljujoč človek, ki ima včasih malo predolg jezik.

Beri dalje

Debatiranje je vrlina, ki te nauči argumentirano zastopati svoje mnenje in pogosteje zmagovati v besednih igrah doma in med vrstniki.  Oboje lahko izboljšuješ le z vajo in izkušnjami na turnirjih ali srečanjih, kot je bil Mednarodni debatni dogodek v Bratislavi v sklopu projekta Debate o grožnjah demokraciji. Udeležila sem se ga lahko večinoma zato, ker je v glavah mojih staršev nad dejstvom, da bom tam znanje svojega debatiranja izboljšala, prevladala misel o spokojnem miru in tišini v hiši ob moji odsotnosti.

Beri dalje

Vas pogosto zasrbijo pete? Ali pa morda bolj uživate le ob ogledu plesnega dogodka? No, eden najpomembnejših se tudi letos na gimnazijah in drugih srednjih šolah bliža z bliskovito hitrostjo. Vsi vemo, kaj maturantski ples je. Vas zanima, kako se je spreminjal skozi čas, kako izgledajo priprave, kako se je treba potruditi za en čaroben večer, kako se ga spominjajo profesorji in kako se nanj pripravljajo maturanti I. gimnazije v Celju?

»Svojega maturantskega plesa se spominjam z mešanimi občutki. Spominjam se ga kot večera mladostne evforije. Bili smo veseli in razigrani, čeprav so bili časi veliko bolj skromni,« je o svoji izkušnji povedal ravnatelj I. gimnazije, dr. Anton Šepetavc. V pogovoru s profesorji, ki so naši bivši dijaki, smo izvedeli, da so se prireditve vsi veselili, čeprav to praviloma ni bil najpomembnejši družabni dogodek srednješolskega izobraževanja. »Spominjam se občutkov ponosa in pripadnosti šoli, ki je v preteklih letih postala del nas,« izpostavi profesorica Ana Lavbič.

Za mag. Tanjo Veber so bile najlepši del priprav plesne vaje, ki so predstavljale »sproščene zaključke napornih tednov, kjer smo res odmislili šolo in vse skrbi«.

Beri dalje

Pisanje za enega najbolj branih časopisov v savinjski regiji, Novi tednik, je privilegij uveljavljenih in izkušenih novinarjev. Tokrat je bila naloga prepuščena nam, nadobudnim laikom in ne-tako-zelo-laikom, srednješolcem Slovenije v okviru projekta Mladi za mlade. I. gimnazija ima v letošnjem letu zagotovljeno objavo dveh člankov na poljubni temi, ki so blizu srednješolcem.

Beri dalje

Drugošolci smo se v četrtek, 5. januarja, odpravili v Maribor. Na kulturnem dnevu ni manjkalo smeha, zabave in seveda – kulture. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor smo si najprej ogledali krajšo verzijo opere Don Pasquale italijanskega skladatelja Gaetana Donizettija, ki ima komično vsebino. Po končani predstavi smo si ogledali še dve galeriji. Galerija Media Nox se ukvarja predvsem z razstavami mladih umetnikov, ki še niso zelo uveljavljeni. Njeno ime po latinsko pomeni “sredi noči” oziroma “polnoč”, saj so prve razstave odpirali ravno ob polnoči. V Umetnostni galeriji Maribor (UGM) pa smo si ogledali razstavo z naslovom Slovenija in neuvrščeni pop; ta prikazuje likovno umetnost šestdesetih in sedemdesetih let 20. stoletja, ki je nastajala v Socialistični republiki Sloveniji.

Beri dalje