Jeziki

Juan Kruz Igerabide – Pogovor z baskovskim pisateljem 2014

Kateri je vaš najljubši pintxo? Kako se v baskovščini reče: „Ljubim te?“ Kako mladi preživljajo prosti čas? Na ta in še na mnoga druga vprašanja je v četrtek, 23. oktobra, v dvorani Gimnazijka odgovarjal Juan Kruz Igerabide. Baskovski pisatelj je I. gimnazijo v Celju obiskal v sklopu svoje turneje po Sloveniji, ki jo organizira založba Malinc. Pisatelj, pesnik, univerzitetni predavatelj in raziskovalec, ki večinoma piše knjige za otroke, se je pogovarjal z našimi španci.IMG_7199_Lr_1280

Interaktivno predavanje je potekalo tako, da smo mu dijaki postavljali različna vprašanja, povezana z Baskijo, pogovor pa je povezovala profesorica Nataša Peunik.

Juan Kruz je najprej govoril o življenju v Baskiji. Povedal je, da so Baski po svetu znani kot pridni, delovni ljudje, Baskija pa se od drugih španskih avtonomnih pokrajin najbolj izrazito razlikuje v jeziku (to področje je namreč dvojezično) in kulturi. So vitalnejši od drugih narodov v Evropi, saj se bolj ukvarjajo s športom, nekaj imajo tudi svojih tradicionalnih (sečnja drevesnih debel, dvigovanje stokilskih kamnov …).

Za začetek je Juan Kruz na kratko razložil mitologijo Baskije z boginjo Mari, materjo vseh baskovskih bogov na čelu. Morda je tudi zaradi tega baskovščina še danes precej feminističen jezik. „Mnogo besed je namreč ženskega spola, med drugim tudi beseda sonce, ki je v španščini recimo moškega spola.“

Sam se je od rojstva učil baskovščino, s kastiljščino pa je začel šele v osnovni šoli. „Moji starši, denimo, niso znali kastiljščine, moja partnerka pa je govorila samo kastiljsko.“ Na vprašanje, v katerem jeziku razmišlja, se je nasmejal in dejal, da v vsakem po malo. „Včasih celo v angleščini, če sem se prej pogovarjal s kakim angleškim prijateljem.“

Za tiste dijake, ki radi potujejo, je Juan Kruz predlagal baskovsko mesto San Sebastián, ki ima čudovite plaže, zelo okusno hrano in izjemno prijazne ljudi. Ker je San Sebastián znan tudi kot mestece z največjim številom restavracij z Michelinovimi zvezdicami v Evropi, je bilo na mestu tudi vprašanje o njegovi najljubši hrani. Baski so namreč znani gurmani in zelo dobri jedci. Zanimivo – najraje ima špansko tortiljo, zraven pa zeleno solato s čebulo. Od sladic mu je najbolj všeč pastel vasco, tradicionalno pecivo z mandlji. Ne gre pa izpustiti niti pintxos, ki so značilni baskovski prigrizki. Najpogosteje je to košček ribe, ki je z zobotrebcem pritrjena na rezino kruha, od tod tudi izvira samo ime: pintxo, oziroma pincho, kakor se napiše v kastiljščini, pomeni namreč nabodalo. Od tapas, običajnih španskih prigrizkov, jih loči le zobotrebec.

Govorili smo tudi o ETI, baskovski nacionalistični in separatistični organizaciji. Skupina je bila ustanovljena leta 1959, da bi odcepili Baskijo od Španije in se osamosvojili. ETA, ki je v svojem več kot petdesetletnem delovanju umorila 800 ljudi, je leta 2010 razglasila prekinitev ognja, ki traja še danes. „Čuti se, da je v Baskiji ozračje bolj sproščeno. Ljudi ni več tako strah.“

Ena ura z Juanom Kruzom je minila skoraj prehitro, a smo imeli dovolj časa, da nas Baskija navduši. Polni novih vtisov in znanj smo zapuščali dvorano in gotovo si je marsikdo od nas zaprisegel, da bo kmalu obiskal to posebno in nenavadno pokrajino.

 

IMG_7203_Lr_1280

IMG_7200_Lr_1280

juan_kruz_1

Besedilo in foto: Jerneja Jelen, 4. č

Dostopnost