“Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da, celo brez nosa bi se dalo živeti … A kadar človek nima prepričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjiga 
brez vsebine …” (Ivan Cankar, O človeku, ki je izgubil prepričanje)
Hodnike I. gimnazije v Celju je 11. decembra 2018 preplavil vonj po kavi in domačih piškotih. Minilo je namreč okroglih sto let od smrti Ivana Cankarja, velikega slovenskega pisatelja, dramatika in pesnika. »Skodelica kave« je le eno od njegovih mnogih del, čeravno eno najbolj znanih, priljubljenih in navsezadnje učinkovitih. Kdo ve, morda je zastonj kava celo pomagala nekoliko popraviti vtis o Cankarju tistim dijakom, ki njegovo ime povezujejo predvsem s strahom in trepetom pisanja esejev.
