Letošnje pustovanje na naši šoli smo naredili malo drugače — spotlight je šel tistim, ki so šli z maskami res ALL IN. In ja… niso razočarali.
Ne z razlogom omejiti, ampak predvsem olajšati razmišljanje, smo določili teme izbora: živali, slavne osebnosti (od pevcev do politikov — brez omejitev 😌) in pravljice in miti. Rezultat? 15 prijavljenih mask. Kreativnost na maksimumu. Komisija pa skoraj v krizi odločanja.
Koncept je bil zastavljen v želji, da obudimo staro slovensko šego, ko so maske potrkale na vrata hiš in s plesom odganjale zimo, v zameno pa si prislužile svoj pustni krof. Tako so naše maske trkale na vrata razredov, se predstavile, vanje vnesle duh norčavosti in vonj po pomladi. Kako zelo so bile kreativne, je pokazalo glasovanje vseh razredov in na koncu smo dobili 5 favoritov, ki so se predstavili na sklepnem dogodku v Gimnazijki. To so bili 2.Č, 2.D, 2.F, 3.B in 4.Č, ki so sebi in svojim sošolcem prislužili legendarne, najboljše krofe pekarne Kuder, za kar smo hvaležni gospodu ravnatelju, ki je pokroviteljsko in z veliko mero razumevanja podprl naš dogodek.
Komisija (prof. Vid Poteko, knjižničarka prof. Bernarda Trdin, prof. Hana Grubelnik in predstavnica DS Ana Pungeršek, 3.f) je izbrala najboljše tri razredne maske in verjetno še danes okreva od težkih odločitev. Kriteriji za ocenjevanje so bili: izvirnost, izvedba točke, aplavz publike in kvaliteta izdelave mask. In zmagovalci so:
- mesto: 2.Č (Bacek Jon)
- mesto: 3.B (Srne in lovci)
- mesto: 2.F (Nogometaši in navijačica)
Dogodek so pomagali ovekovečiti: Branko Bezgovšek in Anej Bezgovšek (tehnična podpora in snemanje dogodka), prof. Jože Petrak Zajc in Matija Rus, 3.d (fotografije), prof. Metka Rems in prof. Lidija Šober (mentorici DS in idejni ustvarjalki ter koordinatorici dogodka).
S takšnimi trenutki dokazujemo, da šola ni samo prostor učenja, ampak tudi prostor ustvarjalnosti, povezovanja in skupnih zgodb. Vsak vložen trud, ideja ali pogum za sodelovanje krepi občutek pripadnosti razredu in šoli. Skupaj ustvarjamo vzdušje, zaradi katerega je na naši šoli res lepo biti.
Še enkrat hvala vsem sodelujočim za trud, pogum in dobro voljo — dokazali smo, da pustni duh na naši šoli še kako živi in je še kako nalezljiv! Zasevke te nevarne bolezni bomo v Dijaški skupnosti ohranjali pri življenju do naslednjega leta, ko bomo še boljši.
Lidija Šober
