Da se gre človek učit baskovskega jezika, mora res imeti pet jajc!

Euskera, baskovski jezik, je brez dvoma nenavaden in čudovito (čeravno noro)zapleten. S svojim neindoevropskim izvorom, drugačnim zaporedjem besed v stavku, dvonaglasnicami in neverjetno mnogimi načini sklanjanja je najpogosteje eden izmed dveh maternih jezikov približno 720.000 ljudem. Govorijo ga v Baskovskih deželah, ki jih sami imenujejo Euskal Herria, v pokrajini na območju Španije in Francije. Nam je verjetno najbolj znana španska avtonomna pokrajina Baskija, ki je del tega območja.

In kar se tiče naslova članka, tako redek, kot se zdi posameznik, ki bi ustrezal navedeni absurdni fizični zahtevi, je redek tudi ta, ki bi dejansko imel dovolj poguma, da se poda na dolgo pot učenja euskere. To namreč navedena baskovska fraza o petih jajcih pomeni – imeti pogum.

Beri dalje

»Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda«

V sredo, 19. septembra, smo na naši šoli pripravili slavnostni sprejem za 23 zlatih maturantov in olimpijcev, med katerimi je tudi diamantna maturantka Saša Klezin, in  olimpijce. Najprej jih je nagovoril ravnatelj dr. Anton Šepetavc in jim skupaj s profesorico Alenko Jeromel, tajnico šolske maturitetne komisije, čestital za izjemne dosežke.

»Dragi naši zlatki in zlatke, zlati maturanti in maturantke,« je začel gospod ravnatelj. »Danes bi vam na tem mestu rad rekel predvsem to, da smo ponosni na vas, da smo ponosni na vse, kar ste uspeli v teh štirih letih  –  ne samo zaradi mature, ker vas je tu kar nekaj takšnih, ki ste bili zelo aktivni tudi drugod. Ponosni smo na vse to, kar ste uspeli v teh štirih letih nabrati, in tisto, kar se včasih sliši ob takih priložnostih, je: ostanite taki, kot ste, jaz pa ne bi rekel ostanite taki, kot ste, ker v tem ni napredka. Poskušajte biti še boljši, poskušajte biti boljši tako na svojih študijskih in strokovnih področjih ali kamorkoli vas bo že pot odnesla in poskušajte biti drugačni in boljši kot ljudje.« Gospod ravnatelj jim je položil na srce, da ko se odločajo za poklic, se odločajo tudi za svoje življenje: »Poskušajte v njem ohraniti vrednote, kot smo vam jih poskušali dopovedati na tej šoli, naj vam ne bo prva stvar v življenju denar, zaupajte vase in v druge, bodite jim zvesti in ne pozabite, da ste v službi drugih ljudi, ne samo samega sebe in svojih interesov. To je treba v Sloveniji vedno znova povedati, ker se zdi, da ta država vedno bolj deluje samo še na ta način, kaj je komu osebno v prid.« Gospod ravnatelj je poudaril, da smo mi družba, skupnost, smo država in moramo misliti tudi drug na drugega in na svojo in našo skupno prihodnost: »Vi ste prihodnost, in to lepa, in jaz verjamem v vas in zaupam v vas, da boste v življenju še marsikaj lepega naredili.« Gospod ravnatelj je maturante povabil, da se vrnejo v svojo šolo ob kateri izmed mnogih priložnosti, denimo na maturantski ples ali pa na Top Classic, in zaključil: »Ostanite naši, bodite ponosni na tole našo 210-letno gimnazijo, pa nase seveda in na vse, kar ste do sedaj napravili, in trudite se še naprej, poskušajte biti še boljši, poskušajte narediti nekaj, kar bo preseglo tudi tisto, kar ste storili do sedaj.«

Beri dalje

Širjenje obzorja se najlažje doseže z izobrazbo in potovanjem. Gimnazija Lovassy László iz Veszpréma na Madžarskem z našo gimnazijo sodeluje letos že četrtič in uspešno dosega oboje – učenje o kulturnih in nacionalnih razlikah in podobnostih obeh gimnazij ter izkušnjo potovanja in spoznavanja novega okolja iz prve roke. Ideja o izmenjavi se je porodila že pred leti, ko se je župan gospod Bojan Šrot pogovarjal s slovensko veleposlanico na Madžarskem, ki je izrazila željo, da se kakšna slovenska gimnazija poveže z madžarsko. Gospod Šrot se je spomnil na I. gimnazijo v Celju. Veleposlanica je poklicala ravnatelja dr. Antona Šepetavca, ki je bil za sodelovanje. Trajalo je še kakšni dve leti, da sta se gimnaziji povezali in se aprila 2016 prvič srečali.

Prvo leto se je na Madžarsko odpravila manjša vokalna zasedba naše gimnazije, drugo leto pa so madžarski prijatelji uslugo vrnili z obiskom glasbeno-plesne skupine. Dijaki tretjega in četrtega letnika se tako gotovo še spomnijo uprizoritve madžarske folklore, v kateri smo se na koncu preizkusili skoraj vsi prisotni na ploščadi pred šolo. Tretje leto pa se je že začel projekt, del katerega je bil tudi letošnji obisk. Organizatorji na obeh gimnazijah (prof. Holubné Szita Zsuzsanna kot madžarska in mag. Alenka Blake kot slovenska koordinatorica projekta) so se namreč odločili, da bo dijake poleg ustvarjanja prijateljstev družilo še aktivno raziskovanje mesta gostiteljev.

Beri dalje

Intervju s Timotejem Klincem

Letos se je za kandidata za predsednika Dijaške skupnosti prijavil le en kandidat – Timotej Klinc. Kaj vse obljublja dijakom? Bo Dijaška skupnost pod njegovim mandatom tudi tako dejavna kot v prejšnjem?

Timotej, večina dijakov te sicer pozna, pa vseeno: predstavi se nam v nekaj stavkih.  

Sem Timotej Klinc, med dijaki poznan kot nekdo, ki je vedno rad v središču pozornosti, glasen, vedno nasmejan in direkten. Strinjal se bom s tem površnim opisom sebe in dodal, da obožujem jugo rock in rap glasbo, ameriški nogomet, mesto Dunaj in čevlje. Moj največji strah pa je plešavost. Včasih sem igral rokomet.

Letos si edini kandidat za predsednika Dijaške skupnosti. Zakaj meniš, da nimaš protikandidata?

Ne vem, sem bil pa prav slabe volje, ko sem izvedel, da bom letos sam svoj nasprotnik, ker sem se zelo veselil soočenja in ljudi, ki si to šolo predstavljajo drugače. Morda je razlog tudi ta, da je res ogromno dijakov že bilo vnaprej prepričanih v mojo zmago na teh volitvah, ampak to vseeno ne upraviči dejstva, da se ni nihče drug opogumil in dijakom predstavil svoje ideje.

Beri dalje

Intervju z Leonom Rojkom Štuparjem

Leon Rojk Štupar, dijak 3. č-razreda, je uspešen na mnogih področjih. Največ nagrad in priznanj je dosegel na področju biologije: tri leta zapored je osvojil zlato priznanje na državnem tekmovanju iz biologije in osvojil srebrno priznanje v ekokvizu. Zanimajo ga tudi družboslovna in umetniška področja – leta 2016 je prejel nagrado za haiku v slovenščini, dvakrat je sodeloval pri izdelavi plakata ob prazniku Mestne občine Celje, pomagal soustvarjati sceno naše velike prireditve Top Classic in še kaj. Aktiven je tudi pri dejavnostih izven šole. Z dušo in telesom je tabornik. Rad bere, kolesari in ureja vrt. Večkrat smo ga lahko videli na različnih šolskih prireditvah. On je tudi tisti, ki je naši jedilnici z imenom Zlata žlica priskrbel “pravo zlato žlico”.

Beri dalje

V četrtek, 5. aprila, so Kajuhovi klasiki v polni dvorani Gimnazijke navdušili s še eno uprizoritvijo klasične igre. Tokrat so se lotili Sofoklejeve tragedije Antigona.

Kajuhovi klasiki na naši gimnaziji delujejo od leta 2014. V uprizoritvah iger sodelujejo dijaki vseh štirih letnikov klasičnega oddelka pod mentorstvom profesorice Ivane Šikonija.

Beri dalje

Dijaki so 20. marca z Irskim večerom “A Bit O’Craic” obeležili St. Patrick’s Day (dan Svetega Patrika), ki ga Irci praznujejo 17. marca. Iz dvorane Gimnazijka so se celo uro in pol slišale poskočne irske pesmi, nastopajoči so uprizarjali irske mite in legende, gledalce pa so nasmejale mnoge šale, ki so še dodatno popestrile dogajanje. Glavni gost večera je bil irski veleposlanik, njegova ekscelenca Myles Patrick Geiran, družbo pa mu je delal ravnatelj dr. Anton Šepetavc.

V glasbenem delu je občinstvo slišalo dela znanih irskih avtorjev v izvedbi  Okteta Kajuh, ki je navdušil s pesmijo Ireland’s Call (Phil Coulter), himno irske ragbijske ekipe, in irsko ljudsko Molly Malone. Za piko na i pa smo slišali deli avtorjev W. B. Yeatsa in Seamusa Heaneyja, ki sta popeljala gledalce od jezera Innisfree do razburkanega Atlantskega oceana in irske obale.

Beri dalje

V torek, 13. marca, smo v mali dvorani Celjskega doma pripravili Francoski večer.

Ob 100-letnici poučevanja francoščine na naši gimnaziji smo lahko v Celjskem domu uživali ob melodijah francoske glasbe v izvedbi naših dijakov. Francoščina je leta 1918 postala prvi tuji jezik na Kajuhovi 2, ko je ta romanski jezik v naši državi dobil domovinske pravice in je nemščina izgubila svoj vpliv po 1. svetovni vojni. Jezika se je učil tudi Karel Destovnik – Kajuh, ki  je enega od letnikov celo padel zaradi negativne ocene pri francoščini.

Beri dalje