Prvošolcem je minil prvi mesec šolanja na I. gimnaziji v Celju. Prvošolki, ki sva prejšnji teden postali novinarki (na kar sva izredno ponosni), že čutiva pritisk šole. Namreč: testov je vse več, še več se jih približuje v novembru in decembru, profesorji vse rajši sprašujejo in nas, po pravici povedano, »mučijo«, dijaki pa komaj čakamo vikende in seveda počitnice, ko lahko knjige odložimo v kot in se pošteno naspimo ter pripravimo na nov naporen teden.

Najine sošolce sva povprašali, kako se počutijo po prvem mesecu, ali so se vključili v kakšen krožek in ali se dobro ujamejo z razredom. Skratka, če so zadovoljni, da so postali kajuhovci.

Beri dalje

»Ta zgodba nima konca. Nima prihodnosti. V tem bednem, razdeljenem svetu, kjer živijo eni in drugi. Eni imajo vse, drugi nič. Dobro sem jih spoznala, ene in druge. Pri obojih sem bila. Zdaj nisem nikjer. Nikamor ne spadam. Ujeta sem v divjem, ponorelem svetu.«

(Marjana Moškrič, Sanje o belem štrpedu)

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt Javne agencije za knjigo Republike Slovenije za spodbujanje bralne kulture, v katerem sodeluje tudi naša šola. Vsako leto je izbrano eno knjižno delo. Vsi dijaki prvega letnika prejmejo svoj izvod izbrane knjige ob posebej za to priložnost organiziranem obisku najbližje splošne knjižnice. Letošnje leto je to roman Sanje o belem štrpedu, pisateljice Marjane Moškrič.

Beri dalje

Evropsko prvenstvo mažoretk, ki je potekalo v Vinkovcih od 22. do 24. 9. 2016 je bilo obarvano v oranžno-črno. Radečanke smo dosegle naslov evropskih prvakinj ter tako po prevzele prestol, ki so ga dvanajst let zasedale Zagrebčanke. Poleg odlične skupinske uvrstitve pa smo tekmovale tudi v parih oziroma solističnih točkah. Eva Nograšek je dosegla v kategoriji junior solo in par 1. mesto, Zala Racman v solo senior 3., Nika Bolte pa si je tudi priplesala evropsko zlato v paru senior.

»TRENINGI SO SE MI KOT PUNČKI, KI SANJA O BARBIKAH, ZDELI ENOSTAVNO BREZVEZNI«

Moja pot pri mažoretkah se je začela pri rosnih šestih letih. Z mamo sva šli na vpis, dobila sem svojo prvo palčko, ki je bila še lesena, in spoznala Janjo Samec, dekle, ki me bo naučilo »mažorirati« – trenerko. Takrat še nisem vedela, da bo to zares postala moja ljubezen. Treningi so se mi kot punčki, ki sanja o barbikah, zdeli enostavno brezvezni. Ni mi bilo pomembno, ali bom v vrsti, če bom dovolj dvignila nogo, se smejala in če bom sploh postala prava mažoretka.

Beri dalje