Včeraj smo se v Grižah poslovili od Geralda (Gerryja) Britovska, našega dolgoletnega sodelavca, naravnega govorca in lektorja pri pouku angleščine, ki je pred nekaj dnevi preminil po dolgi in hrabri borbi z zahrbtno boleznijo. Vsi trije govorniki so z ganljivimi besedami opisali Gerryjevo življenjsko pot, poudarili njegove značajske vrline – čut za sočloveka, dobroto, iskrenost, spoštljivost, prijaznost, požrtvovalnost, izpostavili pa tudi lastnost, ki ga je še posebej krasila – pripadnost šoli in ljudem v njej. Gerry bo za vedno ostal del našega kolektivnega, a tudi osebnega spomina: Irsko je do zadnjega nosil v srcu kot svojo domovino, Slovenijo pa kot svoj drugi dom. Bil je dober človek in vzoren učitelj. S I. gimnazijo je živel v najlepšem pomenu te besede, srčno navezan je bil nanjo; bil ji je pripaden in zvest.
Tako kot so pripadni in zvesti najstarejši celjski gimnaziji tudi naši najstarejši nekdanji dijaki. Pred leti sem z enimi praznoval (bili so še Kajuhovi sošolci) 72-letnico mature, zdaj pa je padel tudi ta rekord. Trije iz 8. b, maturanti generacije 1951, so nedavno podrli tudi ta rekord; obeležili so svojo 75-letnico mature. Klobuk dol in globok poklon Olgi Mišković (Sočavec), Jožetu Melanšku in Janezu Žmavcu!
Ostanite zdravi, dragi naši rekorderji, iskreno in s ponosom vam čestitamo!
Anton Šepetavc, ravnatelj
