Uporabljate zastarel brskalnik Internet Explorer 6 ali starejši. Namestite si drug brskalnik ali nadgradite novejšo različico Internet Explorerja za izboljšanje vaše spletno varnosti in zasebnosti.

I. gimnazija Celje

ustanovljena 1808

Šola s tradicijo – za danes in jutri.

Umetniška gimnazija - glasbena smer

Predstavitev umetniške gimnazije - glasbena smer (video)

»Glasba je najstarejša bitnost. Kadar se rodi otrok, ga uspavaš z glasbo. Ne zna brati, ne more razbirati slik, vendar zna poslušati glasbo.« - Duke Ellington

Že od leta 1999 I. gimnazija v Celju z Glasbeno šolo Celje uspešno izvaja tudi program umetniške gimnazije – glasbena smer. Na Celjskem je to edini program, ki omogoča glasbeno izobraževanje na srednji stopnji in vpis na želeno akademijo doma ali v tujini. Dijaki se izobražujejo v kombiniranem oddelku, del razreda se izobražuje po programu umetniška gimnazija – glasbena smer, del pa po programu gimnazija.

V gimnaziji izvajamo pouk po predmetniku za gimnazijo, v glasbeni šoli pa pouk strokovno-teoretičnih in praktičnih predmetov. V glasbeni šoli je veliko dobrih orkestrov, v katerih si dijaki nabirajo praktične izkušnje in razvijajo sposobnosti koncertiranja ter komorne igre. Štirikrat letno pripravijo javni nastop, pripravljajo se na številna mednarodna tekmovanja in na državno tekmovanje ter si tako nabirajo izkušnje za sprejemni izpit na akademiji in druge reference.

Program umetniške gimnazije je zasnovan tako, da dijakom omogoča izbirnost maturitetnih predmetov. V četrtem letniku izberejo priprave na maturo iz dveh predmetov, in sicer izbirajo med umetnostno zgodovino, naravoslovnima predmetoma (biologija, fizika), družboslovnimi predmeti (zgodovina, geografija, psihologija, sociologija) in glasbenimi predmeti. Program torej omogoča odprte možnosti za študij, ne samo na glasbeni smeri, ampak tudi na drugih univerzitetnih smereh.

Pogoja za vpis v umetniško gimnazijo sta končana osnovna stopnja glasbenega izobraževanja in opravljen preskus v glasbeni šoli, kar je objavljeno v razpisu za vpis, posebej pa se temu vprašanju posvetimo na informativnih dnevih.

Izobraževanje v umetniški gimnaziji omogoča dobro splošno izobrazbo, ki jo pridobite v gimnaziji, in dobro strokovno izobrazbo, ki omogoča tudi študij na akademiji za glasbo.

 

Naj glasbenica 2019: NINA TAJČ

Je glasbenica na dveh inštrumentih: tuba in evfonij. S svojo prizadevnostjo, z dosežki na tekmovanjih, s sodelovanjem v komornih sestavih je dosegla naziv naj glasbenice 2018/19.

V šolskem letu 2016/17 se je udeležila državnega tekmovanja TEMSIG s tubo in osvojila zlato plaketo, 2. nagrado (95,33 točke), z evfonijem prav tako zlato plaketo in 3. nagrado (96,33 točke).

V šolskemetu 2017/18 je tekmovala na mednarodnih tekmovanjih:

  • na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko je s tubo osvojila 1. nagrado, 95 točk,

z evfonijem 1. nagrado, 96, 38 točke in lavreat; v kvartetu tuba-evfonij 1. nagrado 100 točk in lavreat;

  • na mednarodnem tekmovanju Giovanni Musical Treviso je s tubo osvojila bronasto priznanje, z evfonijem srebrno priznanje, v kvartetu tuba-evfonij zlato priznanje, 95 točk;

V šolskem letu 2018/19 je tekmovala na državnem tekmovanju TEMSIG v triu tuba-evfonij in osvojila zlato plaketo, 2. nagrado (96,67 točke); na mednarodnem tekmovanju pihalcev in trobilcev v Varaždinu je osvojila 1. nagrado, 2. mesto (95,50 točke).

Nini Tajč želimo veliko uspeha na glasbeni poti.

 

Naj glasbenik 2018: ŽIGA KALIŠNIK

 

Žiga Kališnik igra tubo, njegov mentor je naš bivši dijak David Kajič, profesor.

Žiga Kališnik se je vpisal na umetniško gimnazijo v šolskem letu 2014/15.

V šolskem letu 2015/16 je na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko dosegel dva lavreata: prvega s tubo (95,4 točke), drugega v komorni skupini trobili (99,6 točke), v Varaždinu je dosegel 1. nagrado in 1. mesto (98,4 točke).

V šolskem letu 2016/17 je na državnem tekmovanju TEMSIG dosegel srebrno plaketo (90,33 točke) in na mednarodnem tekmovanju pihalcev in trobilcev v Varaždinu 1. nagrado (95,67 točke).

V šolskem letu 2017/18 je na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko dosegel 1. nagrado, 2. mesto (96,38 točke) ter s komorno skupino s trobili lavreat (100 točk). Na mednarodnem tekmovanju Giovani Musicisti je dosegel srebrno priznanje (94 točk) ter zlato priznanje s komorno skupino s trobili (95 točk).

Na slavnostni podelitvi nagrad in priznanj glasbenikom v Gimnazijki, 18. 5. 2018,  mu je bil podeljen naziv NAJGLASBENIK

 

Predstavitve glasbenikov

Tobija Hrastnik, generacija 2012–2016 

Maturiral je 2016 na umetniški gimnaziji. Prejel je NAGRADO za večletne dosežke v glasbi in sodelovanje v orkestrih Glasbene šole Celje in orkestru na I. gimnaziji v Celju. V času šolanja je bil odličen tekmovalec pod mentorstvom profesorja Mirana Majcna. Opravil je sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani in postal njen študent.

Že v prvem letniku umetniške gimnazije (2012/13) se je udeležil mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu in kot član komorne zasedbe osvojil lavreat – 1. nagrado. Tega tekmovanja se je udeležil vsako leto in v letu 2013/14 tudi osvojil 1. nagrado. V tem šolskem letu je dosegel tudi zlato plaketo in 2. nagrado na državnem tekmovanju TEMSIG. V letu 2014/15 se je ponovno udeležil mednarodnega tekmovanja Davorin Jenko v Beogradu in ponovno osvojil lavreat – 1. nagrado. Krono svojim uspehom je dal v zadnjem letniku, ko je na  mednarodnem tekmovanju pihal in trobil dosegel 1. nagrado, na 19. regijskem tekmovanju mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja zlato priznanje in posebno priznanje za doseženih 100 točk v komorni zasedbi s kvartetom trobent. Na 45. državnem tekmovanju TEMSIG je osvojil zlato plaketo in 2. nagrado.  

 

Mnenja dijakov o umetniški gimnaziji

 

Lara Hrastnik, dobitnica srebrne plakete na mednarodnem tekmovanju za harfo SVIREL 2013 v Štanjelu, dobitnica 1. nagrade na mednarodnem tekmovanju za harfo Antonio Salieri v Veroni                

Moram priznati, da vpis na I. gimnazijo v Celju ob koncu moje osnovne šole ni bila prva odločitev, ampak mi ni žal, da sem se na koncu le odločila zanjo. Kot glasbenica, in umetnica na splošno, sem zelo aktivna, tako kot v šoli kot izven nje. Velikokrat sem zelo obremenjena in včasih mi zmanjka časa, da bi vse šolske obveznosti opravila pravočasno. Res je, da imam glasbo na prvem mestu in se mi zdi prav tako, čeprav se marsikateri profesor z mano ne bi strinjal. Rada pa bi poudarila, da če pride do kakršnegakoli problema, se s pravim in spoštljivim odnosom vedno najde ugodna rešitev za vse. Vedno je nekdo, ki ti bo prisluhnil in ti pomagal. Zelo mi je všeč, da na tej šoli nihče ni samo številka, ampak je vsak posameznik pomemben. Kajuh je šola, ki je primerna za vse, od glasbenikov do športnikov. Na šoli se dogaja toliko različnih aktivnosti, da vsak najde nekaj, kar mu je všeč. Kot glasbenica pa seveda moram poudariti, da imamo odličen zbor, šolski orkester, šolski Big bend in še druge glasbene zasedbe ter „Glasba je najstarejša bitnost. Kadar se rodi otrok, ga uspavaš z glasbo. Ne zna brati, ne more razbirati slik, vendar zna poslušati glasbo.“ Duke Ellington 36 da je res ogromno priložnosti skozi šolsko leto, kjer se glasbeniki in tudi druge vrste umetniki lahko pokažemo na odru v vseh svojih vrlinah. Izkušnje, ki sem si jih do sedaj nabrala na „Kajuhu“, so res enkratne! Pomembno se mi tudi zdi, da je naša šola res zelo lepo urejena in opremljena, saj preživimo velik del časa v njej in nam je dejansko že kot drugi dom. Prav je, da se lahko počutimo prijetno in domače. Ne bom trdila, da I. gimnazija v Celju ni zahtevna šola, ker je. Ampak pomembno je, da se hitro naučiš discipline in reda in je še vedno čas za izvenšolske dejavnosti in sprostitev. Vedno se najde nekaj prostega časa za uživanje. Nismo le šola s tradicijo, smo odlična šola! Jaz sem ponosna na to. Pridite pa boste tudi vi.

 

Peter Firšt, prejemnik prve nagrade na slovenskem tekmovanju Temsig, dveh laureatov na Mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v Beogradu, zlate plakete na Mednarodnem tekmovanju Svirel in absolutni zmagovalec Mednarodnega tekmovanja v Varaždinu

Trobento sem začel igrati pri šestih letih in že takoj, ko sem osvojil osnovne tehnike inštrumenta, sem vedel, k čemu bom stremel v prihodnosti. Ker ukvarjanje z glasbo zahteva polno pozornost, si nisem mogel predstavljati, kako bi lahko to uskladil s solidnim opravljanjem šole. 33 „Slikar bo svojo sliko narisal na platnu. Glasbenik pa sliko riše na tišini.“ Leopold Stokowski Že od starejših kolegov sem slišal, da je I. gimnazija v Celju pravzaprav edina možna izbira za nadaljevanje šolanja, če imaš ambicije, da bi se z glasbo ukvarjal resno. Hitro sem se tudi sam prepričal, da je tako, kajti poglobljeno ukvarjanje z glasbo zares zahteva veliko energije in predvsem časa, ta pa je nam srednješolcem strogo odmerjen. Zahvaljujoč dobri volji razredničarke, profesorjev in vodstva šole, na čelu z ravnateljem dr. Antonom Šepetavcem (te besede sem zapisal, ker mislim resno in ne ker se tako spodobi) se da preživeti in doseči glasbeno odličnost. Da se razumemo, I. gimnazija v Celju terja veliko dela, učenja in samodiscipline, a prepričan sem, da si bomo gimnazijske dneve zapomnili izključno po lepih stvareh.

 

Leon Firšt, perspektiven skladatelj

Že v osnovni šoli sem čutil močno povezanost z glasbo. Edina možnost za nadaljevanje glasbenega izobraževanja je bila I. gimnazija v Celju. Na začetku sem se malo prestrašil, saj se je o tej gimnaziji širilo veliko »čvek«, češ, tečni učitelji, zelo težek program, premajhna telovadnica, zaudarjajoči toaletni prostori. Dejansko pa nisem imel izbire, zato sem se vpisal v program umetniške gimnazije. Takoj sem bil pozitivno presenečen. Učitelji so razumevajoči, program niti ni tako zelo težek (lahek pa tudi ni). Toaletni prostori so urejeni in higienični. Dobro, telovadnica res ni velika, a za moj najljubši šport, šah, ne potrebujem veliko prostora. I. gimnazijo iskreno priporočam učencem, ki si želijo v svet oditi z veliko znanja in s pravim pogledom na življenje.

»Slikar bo svojo sliko narisal na platnu. Glasbenik pa sliko riše na tišini.«

Leopold Stokowski

»Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.«

William Shakespeare

 

Alenka Bogataj, prejemnica zlatega priznanja na mednarodnem tekmovanju v Beogradu in prve nagrade na mednarodnem tekmovanju v Požarevcu

Za I. gimnazijo v Celju sem se odločila predvsem zaradi glasbenega oddelka, ki ga obiskujem, in profesorice, ki me poučuje v glasbeni šoli. Pred vpisom sem slišala mnogo neresničnih govoric o prezahtevnosti profesorjev in zelo zahtevnem programu umetniške gimnazije. Priznam, da je včasih zelo težko usklajevati šolske obveznosti s koncerti in tekmovanji. Redki glasbeniki so tako disciplinirani, da se jim ob koncu konference stvari ne nakopičijo. Na srečo je večina profesorjev razumevajoča in nam daje veliko dodatnih možnosti za pridobitev ocen. Mislim, da je vzdušje na I. gimnaziji v Celju zelo dobro ravno zaradi pestrosti oddelkov in dejavnosti, ki jih lahko obiskujemo. Imamo gimnazijo z bogato zgodovino in dušo, ki nam daje za življenje več kot samo odlično izobrazbo.

 

Kim Pavlič, čembalistka

Za to šolo sem se odločila, ker mi edina v Sloveniji omogoča učenje čembala na srednji stopnji. Poleg tega mi ponuja zelo široko splošno izobrazbo, ki jo bom potrebovala za kasnejši študij, predvsem jezike. Zelo mi je všeč, da lahko v glasbeni šoli veliko nastopam in ponovno obujam staro glasbo. Stike navezujem tudi s tujino, saj obiskujem akademijo za staro glasbo v Italiji, med počitnicami pa pridejo na vrsto razne poletne šole. Imamo tudi več orkestrov in večkrat igramo v komornih zasedbah. Tako lahko pridobivamo na znanju in se hkrati družimo. Uspešnost v glasbi in v šoli terja precej časa. Delati je treba od jutra do večera, potrebno je mnogo odrekanja. Včasih moraš za šolo porabiti še zadnje atome energije, ampak če si želiš uspeti ter imeti mnogo znanja, se na koncu vse izplača. Čeprav večina profesorjev razume glasbenike in se zaveda naših številnih obveznosti, pa si želim, da bi bil program umetniške gimnazije še malce bolj prilagojen dijakom, ki smo zelo obremenjeni.

Thys Grobelnik, čembalist, perspektiven mladi skladatelj

Že od malih nog se ukvarjam z glasbo, zato mi je bilo skorajda  samoumevno, da bom svojo glasbeno pot nadaljeval tudi na srednji stopnji. Ne bom skrival, da osebno ne bi izbral I. gimnazije v Celju, a ne, ker mi ne bi bila všeč, ampak ker ne bi izbral nobene gimnazije, saj sem želel iti samo na srednjo glasbeno šolo. Ker pa so srednjo glasbeno šolo že pred leti ukinili, je bila to moja edina možnost. In moram reči, da mi nikakor ni žal. Pred vpisom je bilo veliko problemov zaradi instrumenta, ki ga igram, vendar pa so se vsi, še posebej g. ravnatelj dr. Anton Šepetavc, izjemno potrudili in se z razumevanjem za moj problem zavzeli za uspešno rešitev le-tega. In to je tisto, kar lahko dijak pričakuje na tej šoli: resnično razumevanje in željo po uspešnem reševanju  problemov. Program za glasbenike je sicer precej zahteven in definitivno ni primeren za dijake, ki se niso pripravljeni krepko potruditi. Delati je treba veliko, vendar se da s trdim delom doseči prav vse, poleg tega pa tukaj profesorji in gospod ravnatelj cenijo tvoje delo.  Nikjer niso stvari popolne, vendar je tu velik poudarek na tem, da profesorji razumejo nas, ne le kot dijake, ampak tudi kot glasbenike in kot ljudi, ki nismo stroji. Torej lahko rečem, da kljub naporom v gimnaziji, glasbeni šoli in doma rad stopim na oder, igram in ustvarjam kot dijak I. gimnazije v Celju.