Uporabljate zastarel brskalnik Internet Explorer 6 ali starejši. Namestite si drug brskalnik ali nadgradite novejšo različico Internet Explorerja za izboljšanje vaše spletno varnosti in zasebnosti.

I. gimnazija Celje

ustanovljena 1808

Šola s tradicijo – za danes in jutri.

Šolska pravila I. gimnazije v Celju

Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) ravnatelj I. gimnazije v Celju izdaja

 

ŠOLSKA PRAVILA I. GIMNAZIJE V CELJU

 

S šolskimi pravili se določi:

– merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom,

– hišni red,

– način sodelovanja s starši,

– pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti,

– upravičene razloge za zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka,

– način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku,

– način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku določenega dne,

– pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem.

– druge pravice, dolžnosti, prepovedi, kršitve, alternativne ukrepe ter pravila o varnosti in zdravju, ki niso določena s tem pravilnikom,

– število ur neopravičene odsotnosti, ki šteje za lažjo oziroma težjo kršitev,

– druga pravila v skladu z drugimi predpisi.

 

 

I. MERILA IN POSTOPEK ZA PODELJEVANJE POHVAL, NAGRAD IN DRUGIH PRIZNANJ DIJAKOM

 

1. člen

 

(1) Dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju lahko za odlični uspeh, uspešno delo v šoli in izven nje prejmejo nagrado šole, nagrado, nagrado za odličnost in pohvalo.

 

(2) Vsa priznanja se podeljujejo ob koncu šolskega leta, za izjemne dosežke pa tudi med šolskim letom.

 

(3) Pobudo za priznanje lahko poda ravnatelj, razredniki, mentorji, dijaška skupnost, oddelčna skupnost, kulturno, športno ali naravoslovno društvo. Odločitve sprejema ravnatelj v soglasju s profesorskim zborom oz. oddelčnim profesorskim zborom.

 

(4) Nagrade in pohvale evidentiramo v šolski dokumentaciji.

 

2. člen

(nagrada šole)

 

(1) Nagrado šole prejmejo vsi dijaki in dijakinje, ki so dosegli pri maturi 30 in več točk.

 

(2) Nagrado šole prejmejo vsi dijaki in dijakinje, ki so se udeležili olimpijade iz znanja (jeziki, matematika, fizika, kemija, geografija ...).

 

(3) Nagrado šole prejmejo tisti dijaki in dijakinje, ki so se udeležili športne olimpijade ali  svetovnega oz. evropskega prvenstva.

(4) Nagrado šole prejmejo tisti dijaki in dijakinje, ki so imeli vsa štiri leta samo odlične ocene.

 

(5) Nagrado šole prejmejo na slovesnosti ob prisotnosti vseh profesorjev in vabljenih gostov.

 

3. člen

(nagrada)

 

(1) Nagrado v oddelku prejme tisti dijak oz. dijakinja, ki ima odličen učni uspeh in pomaga sošolcem oz. je zelo aktiven/aktivna pri dejavnostih izven šole. Nagrado lahko prejme več dijakov oz. dijakinj, vendar v nobenem primeru več kot trije.

 

(2) Nagrado za dosežke pri tekmovanjih iz znanj prejmejo tisti, ki so dosegli odlično uvrstitev na državnih tekmovanjih. O tem presoja mentor, ki nagrajence tudi predlaga.

 

(3) Nagrade in dosežke pri športu prejmejo tisti, ki so na državnem prvenstvu zasedli eno od prvih treh mest. Nagrade  so individualne in kolektivne.

 

(4) Nagrado za ostale dejavnosti (kultura, šport, raziskovalna dejavnost, prostovoljne aktivnosti itd.) prejmejo tisti, ki so se na teh področjih izjemno odlikovali.

 

(5) Nagrado prejmejo nagrajenci na posebnem zboru ali v oddelku.

 

4. člen

 (pohvala za odličnost)

 

(1) Pohvala za odličnost prejmejo tisti dijaki oz. dijakinje, ki imajo v letnem spričevalu iz vseh predmetov oceno odlično.

 

(2) Pohvala za odličnost prejmejo nagrajenci na posebnem zboru ali v oddelku.

 

5. člen

(pohvala)

 

(1) Pohvalo v oddelku prejme tisti dijak oz. dijakinja, ki se posebej odlikuje pri delu v oddelčni skupnosti. Pohvalo lahko prejme več dijakov, vendar v nobenem primeru več kot trije.

 

(2) Pohvale podeljujemo tudi tistim, ki so dosegli odlične uvrstitve na državnih tekmovanjih (o tem presoja mentor, ki tudi predlaga nagrajence), ter tistim, ki so v ostalih dejavnostih pripomogli k ugledu šole.

 

(3) Pohvale  (diplome) prejmejo dijaki oz. dijakinje v oddelku.

 

 

 

 

 

II. HIŠNI RED

 

1. člen
(dolžnosti)

Dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju morajo upoštevati določila Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010).

Poleg tega morajo:

·         odgovorno ravnati s šolskim premoženjem,

·         s spodobnim obnašanjem v šoli in izven nje skrbeti za ugled šole,

·         skrbeti za redno poravnavo finančnih obveznosti za dogovorjene dejavnosti (stroški učbenikov iz učbeniškega sklada, strokovnih ekskurzij, predstav, letnega poročila, odprava povzročene škode na šolskem premoženju, premoženju delavcev šole in ostalih udeležencev izobraževanja, vključenih v izvajanje nalog, opredeljenih z letnim delovnim načrtom šole),

·         vestno opravljati naloge reditelja in dežurnega dijaka,

·         skrbeti za svojo varnost in varnost drugih,

·         pri pouku športne vzgoje obvezno uporabljati opremo, ki jo določi aktiv profesorjev športne vzgoje,

·         pri laboratorijskih vajah obvezno uporabljati predpisano zaščitno opremo in upoštevati pravila varnega dela v laboratoriju

·         skrbeti za red in urejenost prostorov in okolice zavoda,

·         opravljati vse naloge, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa (domače naloge, seminarske naloge itd.)

·         pri vseh predmetih morajo dijaki imeti predpisane učne pripomočke.

2. člen
(dodatne pravice)

Poleg pravic iz 2. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah imajo dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju pravico do: 

·         govorilnih ur z učitelji,

·         uporabe dodatnih učnih pripomočkov in delovnih sredstev, ki jih šola nudi dijakom (uporaba računalniške opreme, dostop do medmrežja, knjižnice, športnih površin in rekvizitov),

·         nadstandardnih storitev, opredeljenih z letnim delovnim načrtom šole.

3. člen
(prepovedi)

Na I. gimnaziji v Celju je prepovedano:

·         psihično in fizično nasilje,

·         kajenje v šolski zgradbi in na njenih funkcionalnih površinah,

·         uživanje alkohola, drog in poživil ter njihovo prinašanje v šolo,

·         prisostvovanje pri pouku pod vplivom alkohola in drugih drog,

·         posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog,

·         posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

·         obnašanje v nasprotju z določili tega pravilnika, s šolskimi pravili in z navodili delavcev šole,

·         med športno vzgojo vstopanje v telovadnico v čevljih,

·         naslanjanje koles na zid šolske zgradbe,

·         uporabljati osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med poukom in drugimi oblikami organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela razen z dovoljenjem profesorja določene šolske ure,

·         uporabljati pametne ure

·         povzročanje škode na šolskem premoženju ali premoženju delavcev šole in ostalih udeležencev izobraževanja,

·         snemanje ali fotografiranje brez dovoljenja vodstva šole in dotične osebe,

·         žaljenje udeležencev izobraževanja zaradi rase, narodne pripadnosti, veroizpovedi, političnega prepričanja, spolne usmerjenosti ali drugih oblik drugačnosti,

·         podcenjevanje sošolcev, grožnje, razne oblike izsiljevanja ali podkupovanja, laganje, kraja in ponarejanje dokumentov,

·         sedenje na oknih učilnic ali hodnikov, na stopnicah in po tleh hodnikov,

·         sprejemanje privatne pošte in obiskov,

·         vpitje, žvižganje in razgrajanje po šoli,

·         organiziranje javnih prireditev, ekskurzij in izletov v imenu šole brez soglasja in dovoljenja vodstva šole,

·         hranjenje in pitje med poukom,

·         žvečenje žvečilnih gumijev med poukom in lepljenje teh na šolski inventar,

·         uporabljati grelnike za vodo,

·         nositi kape in kapuce pri pouku,

·         plakatiranje po zidovih in drevju na dvorišču,

·         ponarejati uradne dokumente (opravičila, potrdila o šolanju, spričevala ...),

·         ponarejati podpise drugih oseb (profesorji, starši …).

4. člen
(pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med poukom in drugimi oblikami organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela)

Uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med poukom in drugimi oblikami organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela je prepovedana. Dovoljena je le v primeru, ko profesor določene ure dijakom dovoli uporabljati osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem zaradi doseganja ciljev pouka.

Dijaku, ki bo uporabljal osebne naprave za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem med poukom in drugimi oblikami organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, lahko profesor napravo začasno odvzame.

Profesor preda napravo ravnatelju. Dijak lahko s starši pride po napravo k ravnatelju po pouku, med govorilnimi urami oziroma po dogovoru.

5. člen
(obveščanje dijakov in staršev)

I. gimnazija v Celju v začetku šolskega leta objavi publikacijo, v kateri je predstavljeno naslednje:

·         organizacija I. gimnazije v Celju,

·         organi šole in izobraževalni programi,

·         šolski koledar,

·         Šolska pravila I. gimnazije v Celju:

·         Hišni red,

·         Šolska pravila preverjanja in ocenjevanja znanja,

·         Pravilnik o podeljevanju pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom,

·         Pravilnik o pravicah in dolžnostih dijakov, ki pridobijo status športnika,

·         Pravilnik o obnašanju na strokovnih ekskurzijah in taborih,

·         Pravilnik o šolski prehrani.

6. člen
(seznanitev dijakov in staršev)

Razredniki seznanijo starše dijakov z organizacijo in s pravili šole na prvem roditeljskem sestanku septembra tekočega šolskega leta. Šolska pravila in ostali pravilniki so objavljeni na spletni strani šole.

7. člen
(obveščanje)

Obveščanje dijakov in staršev poteka:

·         na oglasnih mestih v šolskih prostorih,

·         na spletni strani I. gimnazije v Celju,

·         v letnem poročilu,

·         v publikaciji šole,

·         preko šolskega razglasnega sistema,

·         z okrožnicami.

V šoli je dovoljeno obveščanje le s soglasjem vodstva šole.

8. člen
(način sodelovanja s starši)

Sodelovanje profesorjev šole s starši poteka v obliki:

·         govorilnih ur (osebno ali po telefonu), ki jih bodo imeli vsi profesorji enkrat tedensko – razpored je objavljen na šolski spletni strani,

·         skupnih govorilnih ur vsak prvi ponedeljek v mesecu od 17.00 do 18.00,

·         roditeljskih sestankov v skladu z letnim delovnim načrtom šole

·         obveščanja preko eAsistenta.

9. člen
(organiziranje dijakov)

V šoli so dijaki organizirani v dijaški skupnosti. Vodstvo skupnosti je sestavljeno iz predsednikov posameznih oddelkov. Dijaška skupnost ima svoj program dela. Dijaška skupnost obravnava temeljne šolske dokumente, predlaga in daje mnenje o njih. Dijaki, ki kandidirajo za kakršne koli funkcije v šoli (npr.: funkcije v dijaški skupnosti, člani v raznih šolskih odborih, predsedniki oddelčnih skupnosti …), morajo imeti pozitiven učni uspeh ter vzoren odnos do šolskega dela, sošolcev in delavcev šole. Kandidat, ki kandidira za katero izmed funkcij v šoli ne sme biti predhodno kaznovan s kakšnim vzgojnim ukrepom.

V vsakem oddelku tajno izvolijo predsednika. Predsednik po izvolitvi imenuje namestnika predsednika, blagajnika, referenta za šport, referenta za kulturo, referenta za Zdravo šolo, referenta za Naravoslovno društvo in asistenta za multimedijo. Sprejmejo program dela, ki ga septembra oddajo ravnatelju. V programu so opredeljene aktivnosti dijakov za učni uspeh, interesne dejavnosti, program prireditev in nastopov, zlasti tistih, ki imajo status, ter morebitne težave.

V vsakem oddelku določimo še asistente pri predmetih. Vsak teden se v razredu menjavajo reditelji,  dijaki pa so dežurni tudi v pritličju. Vsak oddelek in vsi skupaj odgovarjajo za red in čistočo v šolskih prostorih. Namerno povzročeno škodo poravna krivec, če tega ni mogoče odkriti, pa vsi v oddelku.

10. člen
(prisotnost)

Dijaki in dijakinje so dolžni redno in pravočasno prihajati k pouku oziroma k drugim oblikam organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z izobraževalnim programom.

Če dijak na dan pisanja testa ni prisoten pri pouku, mu profesor načeloma ne dovoli pisanja testa.

11. člen
(osebni izobraževalni načrt dijakov športnikov)

Vsak dijak in dijakinja, ki obiskuje športni oddelek gimnazije ali katerikoli drug oddelek in bo zaradi športnih dejavnosti manjkal od pouka, mora razredniku oziroma razredničarki oddati osebni izobraževalni načrt dijaka športnika, ki ga izpolni s trenerjem.

V osebnem izobraževalnem načrtu dijaka športnika so zapisane vse vnaprej predvidene odsotnosti od pouka zaradi treningov, priprav na tekmovanja in tekmovanj. Prav tako so v njem zapisani vsi datumi pisnega in ustnega ocenjevanja.

Osebne izobraževalne načrte hrani razrednik, vanje pa imajo vpogled profesorji in profesorice, ki dijaka oziroma dijakinjo učijo.

12. člen
(pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti)

Starši oziroma skrbniki so dolžni skladno s 13. in 14. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah obveščati razrednika o manjkanju dijaka pri pouku.

Starši morajo čim prej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od manjkanja dijaka pri pouku, o tem obvestiti šolo oziroma razrednika. Starši se z razrednikom dogovorijo za način obveščanja (e-pošta, pisno opravičilo), če razrednik v roku treh dni nima govorilne ure. Če razrednik v tem roku ni obveščen o vzroku manjkanja (v nadaljnjem besedilu: odsotnost), vzpostavi stik s starši.

Starši morajo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku pisno obvestiti razrednika o vzroku odsotnosti.

Razrednik lahko upošteva obvestilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku roka iz prejšnjega odstavka. Razrednik po prejemu obvestila odsotnost opraviči, če je razlog utemeljen. Če starši v roku razrednika ne obvestijo o vzroku odsotnosti oziroma če je razlog odsotnosti neutemeljen, je odsotnost neopravičena.

Če razrednik podvomi o resničnosti razloga odsotnosti ali o verodostojnosti podpisa na obvestilu, to preveri pri starših.

Starši, klub oziroma organizacija morajo vnaprej obvestiti razrednika o predvidenih odsotnostih (športni, kulturni, zdravstveni razlogi) in predložiti potrdilo. Dijak lahko manjka, če razrednik z odsotnostjo soglaša. Odsotnosti, ki so bile načrtovane, se za nazaj ne opravičujejo.

Pravica do dopusta ne obstaja. Izjemoma se lahko starši o odsotnosti do 3 dni dogovorijo z razrednikom. Izjemne daljše odsotnosti obravnava ravnatelj. Starši ravnatelju osebno oddajo pisno vlogo z vzroki za daljšo odsotnost. 

13. člen

(predčasno odhajanje od pouka zaradi bolezni)

 

Če se med poukom pri dijaku pojavijo zdravstvene težave (slabost, omedlevica ...), mora ta dijak poiskati razrednika. Če razrednika ni v šoli, dijak poišče dežurnega profesorja. Le-ta obvesti starše, ki pridejo v šolo po dijaka. Če starši ne morejo priti po svojega otroka, se z razrednikom dogovorijo o načinu njegovega odhoda. Razrednik oziroma dežurni profesor o dogodku zapiše zapisnik. Zapisnik odda v tajništvo.  

14. člen

Razrednik ne opraviči odsotnosti dijaka v naslednjih primerih:

·         če dijak ne upošteva določil 13. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah,

·         če dijak brez dovoljenja učitelja ali razrednika zapusti pouk,

·         če je dijak prisoten pri pouku le pri posameznem predmetu,

·         če je dijaku začasno prepovedana prisotnost pri pouku zaradi kršitev šolskega reda.

15. člen
(neopravičena odsotnost)

Neopravičeno manjkanje pri pouku se okvirno kaznuje takole:

·         1–9 ur: opomin

·         10–19 ur: ukor razrednika

·         20–29 ur: ukor oddelčnega učiteljskega zbora

·         30–34 ur: ukor učiteljskega zbora 

·         35 in več ur: izključitev

16. člen
(izrekanje vzgojnih ukrepov)

Vzgojni ukrepi se izrekajo oziroma določajo skladno z določili Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (16.–36. člen).

17. člen
(alternativni in vzgojni ukrepi)

Alternativni ukrep se lahko določi namesto kateregakoli vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa; ta se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora.

Vzgojni ukrep se lahko nadomesti z alternativnimi ukrepi:

·         opomin se nadomesti z opravičilom in opravljanjem dobrih del;

·         ukor razrednika se nadomesti z opravičilom, s popravo škodljivih posledic dejanja in z opravljanjem dobrih del;

·         ukor oddelčnega učiteljskega zbora se nadomesti z opravičilom in z opravljanjem dobrih del;

·         ukor učiteljskega zbora se nadomesti s premestitvijo v drug oddelek.

K dobrim delom štejejo:

·         delo v humanitarnih organizacijah (RK, Karitas ipd.),

·         pomoč starejšim občanom v dogovoru z razrednikom in s svetovalno službo,

·         urejanje prostorov in okolice šole.

Če dijak, ki mu je bil določen ukrep izvajanja dobrega dela, ne opravi svoje obveznosti v celoti, zanj velja vzgojni ukrep.

18. člen
(odškodninska odgovornost)

V skladu s 37. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah je dijak odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.

Ob nastanku kakršnekoli škode v šolskih prostorih in na šolskih površinah so prisotni dijaki dolžni obvestiti profesorja tiste ure in razrednika. Ob nastanku škode se sestanejo razrednik, ostali prisotni profesorji in dijaki ter s pogovorom poiščejo povzročitelja škode. Ugotovi se tudi višina nastale škode. Če povzročitelj škode ne prizna svojega dejanja, se vrednost nastale škode razdeli med vse dijake, ki so bili udeleženi pri tem dogodku.

19. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

Dijaku, ki onemogoča delo v razredu, lahko učitelj začasno prepove sodelovanje pri pouku tako, da mora dijak zapustiti učni prostor.

Za onemogočanje dela se šteje:

·         neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,

·         neprimeren odnos do šolskega dela in premoženja,

·         posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja,

·         neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu.

Učitelj lahko dijaku izreče ukrep, če je bil pred tem dijak jasno opozorjen, da mu je lahko izrečen ukrep začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma če so bili dijaki na začetku leta seznanjeni s posebnimi pogoji dela pri pouku posameznega predmeta.

Odstranitev iz učnega prostora zaradi motenja pedagoškega dela lahko izreče tudi nadzorni učitelj oziroma predsednik izpitne komisije pri pisnem ali ustnem delu izpitov.

Profesor tiste ure dijaka napoti v prostor, kjer mora počakati, dokler ga profesor ne pokliče nazaj. O odstranitvi iz razreda profesor obvesti razrednika. 

20. člen
(odpiranje I. gimnazije v Celju)

Vstop v šolo je mogoč od 6.30 do 15.30, sicer pa le po dogovoru s profesorji in z mentorji ter s soglasjem vodstva šole. Vstop v šolo je mogoč skozi sprednja in zadnja vhodna vrata.

21. člen
(časovni razpored pouka)

Predura se prične ob 7.10. Prva šolska ura se začne ob 8.00. Ure pouka trajajo 45 minut. Med urami pouka so petminutni odmori. Odmor za malico traja 40 minut (od 10.25 do 11.05 za 1. in 3. letnik in od 11.15 do 11.55 za 2. in 4. letnik). Ob četrtkih so na urniku 20-minutne razredne ure (od 10.25 do 10.45 za 2. in 4. letnik in od 11.00 do 11.20 za 1. in 3. letnik). Razpored ur, ki sledijo razredni uri, se ustrezno spremeni.

22. člen
(garderoba)

Dijaki in dijakinje osebno garderobo prenašajo s seboj. Pri pouku športne vzgoje dijaki in dijakinje odlagajo garderobo v ustrezne garderobne prostore.

Najdene predmete dijaki prinesejo v tajništvo.

Dijaki športnih in umetniških oddelkov imajo garderobne omarice.

23. člen
(pouk v specializiranih učilnicah)

Pri vajah, ki potekajo v specializiranih učilnicah (kemijska, biološka, fizikalna, računalniška), se morajo dijaki ravnati po pravilih, s katerimi so bili seznanjeni na začetku leta. To velja tudi za multimedijske učilnice.

24. člen
(dežurstvo)

Za učinkovitejše izvajanje hišnega reda je med poukom na šoli organizirano dežurstvo dijakov in učiteljev.

Posebna navodila za dežurnega dijaka so:

·         10 minut pred začetkom pouka mora dijak, ki dežura v pritličju, v tajništvu prevzeti zvezek za dežurstvo, v katerem se vodi evidenca obiskovalcev, ki pridejo v šolo po uradnih in drugih opravkih;

·         od vsake neznane osebe mora vljudno zahtevati, da pove ime, priimek in namen prihoda, podatke pa vpisati na list za dežurstvo (če obiskovalec noče povedati zahtevanih podatkov, je o tem treba obvestiti tajništvo, pomočnika ravnatelja oziroma dežurnega profesorja);

·         obiskovalcu mora posredovati potrebne informacije in ga vljudno napotiti k cilju njegovega obiska;

·         ko obiskovalec zapusti šolo, mora vpisati čas njegovega odhoda;

·         skrbeti mora za red in čistočo v prostoru, kjer dežurstvo poteka;

·         med dežurstvom ne sme opravljati zasebnih zadev;

·         med odmori mora opozarjati dijake na red in disciplino, hujše kršitve reda in discipline pa sporočiti v tajništvo;

·         v garderobi za športno vzgojo določi profesor športne vzgoje dežurnega dijaka – varuha, ki tisto uro ne sme zapuščati garderobe;

·         dežurni dijak zaključi svoje delo ob 14.00 in osebno izroči zvezek osebi v tajništvu;

·         če dežurni dijak piše šolsko ali kontrolno nalogo ali je napovedan za ustno ocenjevanje, ga po dogovoru nadomesti drug dijak (z vednostjo dežurnega profesorja in za to zadolženega pomočnika ravnatelja)

·         dežurni dijak ne sme uporabljati slušalk v času dežurstva.

Dežurstvo zaposlenih je organizirano med poukom in med dejavnostmi v dopoldanskem času, in sicer od 7.00 do 14.00. Zaposleni so dežurni na določen dan. Ko pridejo na vrsto vsi, se dežurstvo ponovi. V popoldanskem času ni dežurstva.

Dežurni profesor ima naslednje naloge:

·         ugotavlja prisotnost dežurnih dijakov in jim daje navodila v zvezi z opravljanjem dežurstva,

·         s pomočjo hišnika in vodstva šole razrešuje sprotne probleme,

·         opozarja dijake in obiskovalce na spoštovanje hišnega reda,

·         posreduje dežurnim dijakom sprotne naloge.

·         Če se med poukom pri dijaku pojavijo zdravstvene težave (slabost, omedlevica ...), razrednika pa ni na šoli, dijak poišče dežurnega profesorja. Le-ta obvesti starše, ki morajo priti v šolo po dijaka. Če starši ne morejo priti po svojega otroka, se s profesorjem dogovorijo o načinu njegovega odhoda. Dežurni profesor o dogodku zapiše zapisnik in obvesti razrednika. Obrazec zapisnika je priloga Hišnega reda.

25. člen
(reditelji)

Naloge reditelja so:

·         redno mora javljati manjkajoče dijake,

·         če profesorja 10 minut po zvonjenju še ni v učilnico, mora njegovo odsotnost javiti pomočniku ravnatelja ali v tajništvo šole,

·         po končani uri mora reditelj poskrbeti, da je učilnica urejena (brez smeti in odpadkov, pobrisana tabla; pred začetkom pouka in po njem mora javiti morebitne poškodbe v tajništvo šole ali razredniku).

26. člen
(pravica do dogovornega ustnega ocenjevanja in prilagajanja opravljanja šolskih obveznosti)

Vsi dijaki imajo dogovorno ustno ocenjevanje. Vsak profesor določi način dogovornega ocenjevanja. Če se dijak izogiba ocenjevanju, dogovorno ustno ocenjevanje zanj ne velja več.

Pravica do dogovornega ustnega ocenjevanja in prilagajanja opravljanja šolskih obveznosti se lahko dodeli:

·         dijakom kulturnikom,

·         dijakom s posebnimi potrebami,

·         dijakom tekmovalcem na državnem nivoju.

Pravica do dogovornega ustnega ocenjevanja je posebna pravica in dolžnost dijakinj in dijakov I. gimnazije v Celju. Njen namen je lažje usklajevanje šolskega in izvenšolskega interesa, cilj pa doseči čim boljši uspeh in rezultate na obeh področjih ustvarjanja in udejstvovanja.

Vlogo s privolitvijo staršev in z dokumenti (potrdili) za pridobitev pravice do dogovornega ustnega ocenjevanja za daljše obdobje je potrebno oddati mentorjem dejavnosti oziroma pomočnikoma ravnatelja (do 15. septembra), ti pa jo po obravnavi posredujejo ravnatelju. Pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja je možno pridobiti tudi med šolskim letom. Dijak jo mora obnoviti vsako šolsko leto.

Pravica do dogovornega ustnega ocenjevanja lahko velja:

·         določeno krajše obdobje,

·         eno ocenjevalno obdobje (polletje),

·         celo šolsko leto.

Pravico do dogovornega ocenjevanja določi ravnatelj po proučitvi prošenj dijakov in po pregledu mnenj, ki mu jih posredujejo razredniki in mentorji zadevnih dejavnosti.

Pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja ukine ravnatelj po proučitvi stališča določenega profesorja, razrednika, mentorja. Ravnatelj dijaku ali dijakinji izda sklep o ukinitvi pravice do dogovornega ustnega ocenjevanja. Dijakinja oz. dijak lahko izgubi to pravico tudi samo pri posameznih predmetih.

27. člen
(pravica do dogovornega ustnega ocenjevanja za dijake kulturnike)

Pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja lahko dobijo dijaki, ki imajo vsaj trikrat na teden obveznosti v glasbeni šoli ali drugi kulturni instituciji oziroma kulturnem društvu. Vlogo, ki mora vsebovati potrdilo in mnenje glasbene šole, kulturne institucije ali društva, časovni razpored vaj oziroma aktivnosti, soglasje staršev in razrednika, oddajo dijaki mentorici šolskega kulturnega društva, ta pa jo po obravnavi posreduje ravnatelju. Pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja dijaku kulturniku dodeli ravnatelj s pisnim sklepom.

Dijak, ki je pridobil to pravico, je dolžan:

·         aktivno sodelovati na kulturnem področju v šoli in izven nje,

·         vestno opravljati šolske obveznosti,

·         dogovarjati se s profesorji za ustno ocenjevanje in se dogovorjenega držati,

·         redno obveščati razrednika o težavah, ki jih ima pri pouku, ocenjevanju, pripravah,

·         obveščati razrednika o uspehih, ki jih dosega.

 

28. člen
(pravica do dogovornega ustnega ocenjevanja za dijake s posebnimi potrebami)

Pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja lahko dobijo dijaki, ki ne morejo opravljati učnih obveznosti zaradi bolezni ali socialnih razmer. Pridobijo jo po predhodni predložitvi zdravniških potrdil ali potrdil centra za socialno delo ter ostalih institucij. Potrdila in vloge pregleda svetovalna delavka, pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja pa z izdanim sklepom potrdi ravnatelj.

Oceno mora dijak s pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja dobiti najkasneje 10 delovnih dni pred koncem ocenjevalnega obdobja. Po tem roku ga profesor lahko vpraša nenapovedano, razen če je dijak upravičeno manjkal pri pouku 60 % ali več časa.

Dijak je dolžan:

·         vestno opravljati šolske obveznosti,

·         dogovarjati se s profesorjem za ustno ocenjevanje znanja in se dogovorjenega držati,

·         sporočati vse spremembe v zvezi z zdravstvenim stanjem ali s socialnimi razmerami.

29. člen
(pravica do dogovornega ustnega ocenjevanja za dijake tekmovalce)

Pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja lahko za krajše obdobje dobijo dijaki, ki se pripravljajo na državna tekmovanja. Dolžino takšnega krajšega obdobja priporoči mentor.

Vlogo, ki mora vsebovati izjavo mentorja in soglasje staršev, oddajo dijaki ravnatelju ali njegovima pomočnikoma. Pravico do dogovornega ustnega ocenjevanja dijaku tekmovalcu dodeli ravnatelj s pisnim sklepom.

Dijak, ki je pridobil to pravico, je dolžan:

·         se redno udeleževati šolskih in izvenšolskih priprav na tekmovanja,

·         vestno opravljati šolske obveznosti,

·         dogovarjati se s profesorji za ustno ocenjevanje znanja in se dogovorjenega držati.

30. člen
(izguba statusa in pravice do dogovornega ustnega ocenjevanja)

Dijak izgubi status:

·         če ne izpolnjuje vestno šolskih obveznosti,

·         če se ne drži rokov za ustno ocenjevanje znanja in drugih dogovorov s profesorji,

·         če ne dosega zadovoljivega učnega uspeha (dve negativni oceni ali več pri enem ali več predmetih),

·         če se neprimerno obnaša do sošolcev, profesorjev in drugih delavcev šole oziroma če mu je bil za to izrečen vzgojni ukrep,

·         če zlorablja status,

·         če neopravičeno manjka pri pouku (5 ur in več),

·         če neopravičeno zavrne sodelovanje s Kulturnim društvom Antona Aškerca.

 

31. člen
(prilagajanje šolskih obveznosti)

Dijak ali dijakinja lahko pridobi status na način, kot je določeno v Pravilniku o prilagajanju šolskih obveznosti (Uradni list RS, št. 38/2009).

Za dijake športnike s statusom A ali B, ki želijo pridobiti status, prav tako veljajo interna pravila za dijake športnike, ki pridobijo status.

Za dijake s statusom tekmovalca prav tako velja interni pravilnik za dijake s statusom tekmovalca, ki se pripravljajo na mednarodna tekmovanja iz znanj.

32. člen
(pedagoška pogodba)

Ravnatelj sklene pedagoško pogodbo z dijakom ali dijakinjo, kot je navedeno v 11. členu Pravilnika o šolskem redu.

33. člen
(oprostitev sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov)

Dijak mora predložiti ustrezno zdravstveno dokumentacijo svojemu profesorju športne vzgoje. Med uro športne vzgoje mu profesor določi nadomestno zaposlitev.

34. člen
(dogovorjeno predčasno odhajanje od pouka)

Opravičen razlog za predčasno odhajanje od pouka je vozni red javnih prevoznih sredstev. Dijak, ki ima javni prevoz 10 minut po koncu zadnje ure, lahko odide od pouka največ 10 minut pred koncem.

35. člen
(sankcije)

Kršitve hišnega reda in šolskih pravil se sankcionirajo po določilih Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.

36. člen

Šolska pravila začnejo veljati naslednji dan po javni objavi.

 

 

 

 

III. INTERNA PRAVILA ZA DIJAKE ŠPORTNIKE, KI PRIDOBIJO STATUS

 

1. člen

(dijaki športniki)

 

Dijaki športniki so tisti dijaki, ki so registrirani pri nacionalni panožni zvezi in tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacionalnih panožnih zvez.

 

Dijaki s statusom športnika lahko obiskujejo športni oziroma kateri koli drug gimnazijski oddelek.

 

Dijaki športniki so razporejeni po obsegu pravic v naslednje kategorije:

 

A)        vrhunski športniki

  • Vsi kategorizirani športniki Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) – ZŠZ oz. tisti, ki v času do izvedbe prvega kroga izbirnega postopka dosežejo rezultat, ki je skladno s kriteriji OKS pogoj za pridobitev naziva kategoriziranega športnika.
  • Individualni športi: športniki, ki v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 5. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna panožna športna zveza.
  • Ekipni športi: športniki, ki so člani državnih reprezentanc v olimpijskih športih oz. jih nacionalna panožna športna zveza razglasi za zelo perspektivne mlade igralce.

B)        perspektivni športniki

  • Individualni športi:
    • športniki, ki v neolimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 1. do 3. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna panožna športna zveza;
    • športniki, ki v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta v svoji disciplini in svoji starostni kategoriji, ter rekorderji ali športniki, ki dosegajo uvrstitve od 6. do 10. mesta na razvrstitveni lestvici nacionalnih panožnih športnih zvez ali mednarodno priznane športne dosežke, ki jih ovrednoti nacionalna športna panožna  zveza.
  • Ekipni športi:
  • športniki, ki so člani državnih reprezentanc v neolimpijskih športih oziroma jih nacionalna panožna športna zveza razglasi za zelo perspektivne mlade športnike;
  • športniki, ki so oz. igrajo v olimpijskih športih na uradnih državnih prvenstvih nacionalnih panožnih športnih zvez v 1. mladinski ligi.
  • športniki, ki tekmujejo v  2. državni ligi in redno opravijo 4 ali več treningov na teden; po trenerjevi presoji so perspektivni športniki.

 

2. člen

(obveznosti dijakov športnikov)

 

Dijak je dolžan:

 

– vestno izpolnjevati šolske obveznosti,

– aktivno sodelovati pri pouku športne vzgoje,

– udeleževati se šolskih športnih tekmovanj,

– redno obveščati šolo, razrednika ali športnega pedagoga o športnih dosežkih,

– dogovarjati se s profesorjem za ustno preverjanje in ocenjevanje znanja in se dogovorjenega držati,

– sporočati vse spremembe v zvezi s statusom,

– redno obveščati starše in trenerja o svojem učnem uspehu.

 

3. člen

(obveznosti trenerja)

 

Trener je dolžan:

 

– spremljati šolski uspeh varovanca,

– obveščati šolo o terminih treningov, priprav in tekmovanj,

– vzdrževati stik z razrednikom, pedagoškim in športnim koordinatorjem ter

– razredniku vnaprej napovedati manjkanje pri pouku.

 

4. člen

(obveznosti staršev)

 

Starši so dolžni:

 

– redno spremljati uspeh in vedenje dijaka,

– obiskovati govorilne ure,

– redno opravičevati dijakovo manjkanje pri pouku.

 

5. člen

(obveznosti profesorjev)

 

Profesorji so dolžni:

 

– med intenzivnejšimi treningi in tekmovanji dogovoriti se z dijakom o času pisnega in ustnega ocenjevanja znanja,

– če dijak potrebuje dodatno pomoč, ponuditi možnost razlage snovi v okviru dodatne ure,

– skupaj z dijakom pripraviti načrt dela in preverjanja ter ocenjevanja znanja.

 

6. člen

(ugodnosti dijakov športnikov s statusom A ali B )

 

– Dijak pripravi osebni načrt ustnega ocenjevanja znanja v terminu, ki mu omogoča predelati učno gradivo, ali pa se sam dogovori s profesorjem, kdaj želi ustno ocenjevanje obravnavane snovi.

– Oceno mora dobiti najkasneje 10 delovnih dni pred koncem ocenjevalnega obdobja. Po tem roku ga profesor lahko vpraša nenapovedano, razen če je dijak upravičeno manjkal pri pouku 60 % ali več časa.

– Dijak lahko pisno ocenjevanje opravi individualno pri rednem pouku oz. po dogovoru s profesorjem tudi drugače, če je na dan pisnega ocenjevanja upravičeno odsoten.

– Dijak ima možnost za dodatno posvetovanje z učiteljem.

– Dijak ima lahko pri pouku športne vzgoje po predhodnem dogovoru s profesorjem individualni program, a mora biti prisoten vsaj 25 (status A) oz. 50 % (status B)  načrtovanih ur.

– V vsakem konferenčnem obdobju si morajo dijaki športniki pridobiti toliko ocen, kot jih določa Pravilnik o ocenjevanju in preverjanju znanja.

 

7. člen

(prisotnost dijakov športnikov s statusom A ali  B)

 

– Dijak športnik lahko manjka pri pouku zaradi športnih priprav in tekmovanj, vendar največ 20 (status A) oz. 10 (status B)  šolskih dni zaporedoma.

– Pri pouku lahko manjka tudi zaradi tekmovanj, če so med rednim šolskim delom.

– Dijakom, ki so vključeni v redni proces treninga in tekmovanj, se to prizna za opravljen izbirni del obveznih izbirnih vsebin (OIV).

 

8. člen

 

Ob prošnji za pridobitev ali podaljšanje ugodnosti statusa športnika mora dijak predložiti:

– potrdilo kluba o članstvu, iz katerega morajo biti razvidni nivo tekem, na katerih nastopa, in doseženi rezultati v predhodnem letu,

– potrdilo športne zveze o statusu kategoriziranega športnika,

– okvirni terminski plan treningov in predvidenih tekem,

– soglasje staršev za uveljavljanje ugodnosti statusa športnika,

– druga potrdila, ki se nanašajo na športno dejavnost dijaka,

– osebni načrt prilagajanja šolski obveznosti (napovedano spraševanje, pisanje testov, koledar povečanih športnih obremenitev).

 

9. člen

 

Dijaku status lahko miruje:

– če ne izpolnjuje obveznosti po osebnem izobraževalnem načrtu,

– če ne dosega minimalnih standardov pri dveh ali več programskih enotah oziroma predmetih,

– če mu je izrečen ukor razrednika ali ukor oddelčnega učiteljskega zbora,

– med daljšo boleznijo oziroma poškodbo,

– iz drugih utemeljenih razlogov.

O mirovanju in obdobju mirovanja statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po odločitvi.

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor.

 

10. člen

 

Dijak izgubi ugodnosti statusa športnika:

– če mu je dodeljen za določen čas,

– če ob poteku obdobja mirovanja statusa ne izpolni obveznosti iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena,

– če zlorablja status,

– če neopravičeno manjka pri pouku (15 in več ur),

– če se neprimerno obnaša oz. če mu je za to izrečen vzgojni ukrep,

– če neopravičeno zavrne sodelovanje pri pouku športne vzgoje, športnih aktivnostih, predvidenih v šolskem koledarju, in sodelovanje v šolski reprezentanci,

– če ne dosega zadovoljivega učnega uspeha (dve negativni oceni ali več),

– če preneha z aktivnim treningom,

– med daljšo boleznijo oziroma poškodbo,

– na njegovo željo ali zahtevo oz. zahtevo staršev,

– če mu preneha status dijaka po drugih predpisih.

 

Predlog o prenehanju ugodnosti poda razrednik, mentor ali drugi pedagoški delavci. Izguba je lahko začasna, dokler dijak ne odpravi razlogov za izgubo. O prenehanju pogoja za pridobitev statusa je dijak dolžan obvestiti šolo v petih delovnih dneh po prenehanju pogoja. O prenehanju statusa odloči ravnatelj s sklepom, ki ga vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po odločitvi.

 

O odločitvi iz prejšnjega odstavka ravnatelj obvesti oddelčni učiteljski zbor, športno društvo, nacionalno panožno športno zvezo ali organizacijo, ki organizira ali vodi priprave na mednarodna tekmovanja v znanju ali na druge mednarodne izobraževalne ali kulturne prireditve ter izmenjave.

 

 

 

PRAVILNIK O ŠOLSKI PREHRANI

 

1. člen
(vsebina pravilnika)

 

Pravilnik o šolski prehrani ureja organizacijo šolske prehrane za dijakinje in dijake (v nadaljevanju: dijaki), postopek evidentiranja, nadzor nad koriščenjem obrokov, čas in način prijave ter odjave posameznega obroka in način seznanitve dijakov ter staršev, pravico dijakov do subvencije za šolsko prehrano, pogoje in postopek za dodeljevanje subvencije.

2. člen
(šolska prehrana)

 

Šola za dijake organizira malico. Dijakom pripada malica za vsak dan prisotnosti pri pouku in drugih dejavnostih obveznega programa, skladno s šolskim koledarjem, kot so: strokovne ekskurzije, športni in kulturni dnevi, obvezni del OIV (v nadaljevanju: pouk). Dijakom malica ne pripada med izvedbo tistih interesnih dejavnosti, ki si jih dijak izbere sam. Zavod dijakom nudi topel vegetarijanski obrok ali energijsko in hranilno bogatejši hladen obrok. Če je v okviru ponudbe mogoče, pa tudi predpisano dietno prehrano. Pri izvajanju OIV izven šole le-ta dijakom zagotovi energijsko in hranilno bogatejšo hladno malico. Med večdnevnimi ekskurzijami (npr. maturantske ekskurzije) malice ni mogoče zagotoviti. Takrat šola odjavi malico za vse udeležence ekskurzije, ki so upravičeni do malice.

 

3. člen
(prijava in preklic)

 

Prijavo na šolsko prehrano oddajo starši, skrbniki in druge osebe, pri katerih so posamezni dijaki v oskrbi (v nadaljevanju: starši). Obrazec prijave je priloga Zakona o šolski prehrani. Dosegljiv je na spletni strani zavoda, dijaki ga lahko dobijo v tajništvu, junija ga dijakom razdelijo razredniki. Dijaki, vpisani v prvi letnik, dobijo obrazec za prijavo na malico ob vpisu v šolo. Prijava se praviloma odda v juniju za prihodnje šolsko leto oz. najkasneje zadnji dan pouka. Če se dijak prijavi na malico šele 1. šolski dan, lahko dobi obrok 2. šolski dan.

 

Prijava se lahko odda tudi kadarkoli v šolskem letu. Prijava, oddana do 11.20, se upošteva naslednji dan, ko je pouk. Če se prijava pošlje po pošti, mora biti poslana s priporočeno pošto. Prijavo, poslano po pošti, se upošteva šele drugi dan po prejemu pošte.

 

Upošteva se le pravilno izpolnjena prijava in prijava s podpisom staršev oz. skrbnikov.

Prijava se lahko kadarkoli prekliče. Preklic velja z naslednjim dnem po prejemu pisnega preklica.

Postopek preklica je enak postopku prijave.

 

4. člen
(odjava)

 

Posamezni obrok šolske prehrane se za naslednji dan odjavi najkasneje en delovni dan prej, in sicer do 14. ure. Odjavo šolskega obroka uredijo starši ali dijaki. Starši ali dijaki lahko odjavijo šolsko malico na naslednje načine:

·         spletna odjava šolske malice (na šolski spletni strani),

·         odjava na terminalu v prvem nadstropju gimnazije,

·         zjutraj, od 6.30 do 7.00, v kuhinji ali na telefonsko številko (03) 620 23 72 (le v primeru nenadne odsotnosti zaradi bolezni in samo za prvi dan odsotnosti).

 

Dijak, ki je upravičen do subvencionirane malice in se zaradi bolezni ali posebnih okoliščin ne more pravočasno odjaviti oz. prevzeti obroka, ima pravico do subvencije za malico za prvi dan odsotnosti. Subvencijo lahko ta dan do 14. ure uveljavi s pomočjo spletne odjave tega obroka ali s sporočilom po elektronski pošti na naslov: malica@prvagim.si. Obvezni podatki pri odjavi so: ime in priimek, razred, identifikacijska številka in vzrok izostanka.

 

Če starši oz. dijak, ki je naročnik šolske prehrane, malice ni pravočasno odjavil, starši plačajo polno ceno malice za vsak neprevzet in neodjavljen obrok (tudi v primeru subvencionirane prehrane).

 

Če je dijak odsoten zaradi sodelovanja pri različnih dejavnostih v imenu šole, lahko dijaka od malice odjavi šola.

 

5. člen
(obveznosti)

 

S prijavo na šolsko prehrano so dijaki oz. starši dolžni:

·         spoštovati pravila šolske prehrane,

·         redno plačevati prispevek za šolsko prehrano,

·         skladno s pravili šolske prehrane pravočasno odjaviti posamezni obrok,

·         plačati polno ceno neprevzetega obroka, če ga niso pravočasno odjavili,

·         šoli v 30 dneh sporočiti vsako spremembo podatkov.

 

6. člen
(seznanitev dijakov in staršev)

 

Šola seznani dijake in starše z organizacijo šolske prehrane, s pravili šolske prehrane, z njihovimi obveznostmi iz 5. člena tega pravilnika, s subvencioniranjem malice ter z načinom in s postopkom uveljavljanja subvencije najkasneje do začetka šolskega leta, pisno z objavo na šolski spletni strani in na roditeljskih sestankih.

 

Vse podrobnosti, ki niso navedene v šolskem pravilniku in bi lahko imele finančne posledice za starše, šola izda kot pisna obvestila in jih s položnico izroči dijakom.

 

7. člen
(spremljanje kvalitete malice)

 

Kvaliteto malice bosta spremljala šolska svetovalna delavka in koordinator šolske prehrane.

Enkrat letno bomo na šoli izvedli anketo o zadovoljstvu dijakov z malico.

 

8. člen
(evidentiranje šolske prehrane)

 

Delavec šole, ki ga bo ravnatelj pooblastil, da opravlja dela in naloge koordinatorja šolske prehrane, bo izvajal evidentiranje skladno z zakonom in s pravili. Evidenca mora obsegati:

·         ime in priimek dijaka ter naslov,

·         EMŠO,

·         naziv šole, letnik in oddelek izobraževalnega programa,

·         ime in priimek ter naslov staršev ali zakonitega zastopnika,

·         število in datum prevzetih in odjavljenih obrokov.

 

 

Za dijake, ki so upravičeni do subvencionirane prehrane, pa še:

·         številko odločbe pristojnega centra za socialno delo, s katero je dijak pridobil pravico do dodatne subvencije za malico,

·         datum nastopa pravice do dodatne subvencije za malico in obdobje upravičenosti,

·         višino dodatne subvencije za malico.

 

9. člen
(postopek delitve malice)

 

Dijaki malico prevzamejo v jedilnici (v času malice), hladne obroke pa od 7.00 do 13.30.

Dijaki morajo pri prevzemu malice in vračanju pladnjev upoštevati navodila osebja v jedilnici. Neupoštevanje navodil pomeni kršitev šolskih pravil.

Čas malice je določen v Letnem delovnem načrtu in je objavljen na šolski spletni strani.

 

10. člen
(ravnanje z neprevzetimi obroki)

 

Če dijaki, ki so na malico naročeni, te niso prevzeli, jo ponudnik malice brezplačno ponudi še drugim dijakom šole, in sicer od 13.30. do 14. ure.

 

11. člen
(zagotavljanje sredstev za subvencionirano malico)

 

Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje največ ene malice dnevno na dijaka iz socialno manj spodbudnega okolja.

 

12. člen
(upravičenci do subvencionirane malice)

 

Subvencija malice pripada tistim dijakom, ki se redno izobražujejo, so prijavljeni na malico in pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi (ki jo izda center za socialno delo) o otroškem dodatku ali državni štipendiji, znaša manj kot 64 %.

 

13. člen
(cena malice)

 

Cena malice v srednji šoli je cena, po kateri šola zagotavlja malico dijakom.

 

Ceno malice s sklepom določi pristojni minister za šolstvo, praviloma pred začetkom vsakega šolskega leta. V šolskem letu 2016/2017 je cena malice 2,42 evra.

 

Dijaki oz. starši šoli plačajo prispevek za malico v višini polne cene malice, razen če so upravičeni do subvencije.

 

Neprevzete in neodjavljene obroke mora vsak dijak (oz. njegovi starši) v celoti plačati sam.

Če dijak oz. starši en mesec ne plačajo mesečnega prispevka za malico, šola dijaka začasno (do plačila dolgov) odjavi od šolske prehrane.

 

Za spore v zvezi z neplačevanjem malice je pristojno sodišče v Celju.

 

14. člen
(višina subvencije za malico na dan uveljavitve zakona)

 

Če je dijak upravičen do subvencionirane malice, prejema v tem šolskem letu subvencijo za malico po shemi, opisani v nadaljevanju.

 

a) Dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku oz. državni štipendiji, znaša:

·         do 42 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija za malico v višini cene malice,

·         nad 42 % do 53 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija za malico v višini 70 % cene malice,

·         nad 53 % do 64 % neto povprečne plače v Republiki Sloveniji, pripada subvencija za malico v višini 40 % cene malice.

 

b) Dijakom, ki so v rejništvu ali prosilci za azil ali nameščeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami oz. v domove za učence in obiskujejo šolo izven zavoda, pripada polna subvencija oz. brezplačna malica (pravilo velja ne glede na določbo prejšnjega odstavka).

 

15. člen
(evidentiranje in nadzor nad koriščenjem obrokov)

 

Šola vodi dnevno evidenco o:

·         številu prijavljenih dijakov,

·         številu prevzetih subvencioniranih obrokov,

·         številu odjavljenih subvencioniranih obrokov,

·         številu nepravočasno odjavljenih subvencioniranih obrokov za prvi dan odsotnosti zaradi bolezni oziroma izrednih okoliščin.

 

Nadzor nad koriščenjem obrokov opravlja delavec, ki ga za to pooblasti ravnatelj. Informacije o prehrani lahko dijaki in njihovi starši dobijo vsak delovni dan med 11.00 in 11.20 v prostorih svetovalne službe ali po telefonu (03) 428 65 57.

 

16. člen

(elektronski nosilec)

 

Dijaki se ob prevzemu malice prijavijo z elektronskim nosilcem, ki ga dobijo na začetku šolskega leta (ali ob prijavi na malico). Dijaki s položnico plačajo 3,05 € za uporabo elektronskega nosilca ob prvi prijavi na šolsko prehrano. Če dijak nosilec izgubi, lahko dobi novega vsak delovni dan med 11.00 in 11.20 v prostorih svetovalne službe, obrabnino zanj pa plača ob prvi naslednji položnici za malico. Ob koncu šolanja dijaki elektronske nosilce vrnejo šoli.

 

17. člen
(veljavnost pravilnika)

 

Pravilnik stopi v veljavo naslednji dan po objavi na šolski spletni strani.

 

 

 

 

Na podlagi 11. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 60/2010) ravnatelj I. gimnazije v Celju izdaja

 

ŠOLSKA PRAVILA PREVERJANJA IN OCENJEVANJA ZNANJA

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

 

(1) Šolska pravila ocenjevanja znanja obsegajo najmanj:

 

– načine in roke izpolnjevanja obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanja,

– pogoje za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov,

– roke za vračanje izdelkov,

– izpitni red,

– kršitve pravil pri ocenjevanju znanja in ukrepe,

– postopek odpravljanja napak pri ocenjevanju znanja,

– pripravo in hrambo izpitnega gradiva,

– druga pravila in postopke v skladu s tem pravilnikom.

 

(2) Šolska pravila ocenjevanja znanja določi ravnatelj po predhodni obravnavi na učiteljskem zboru.

 

2. člen

(predmet)

 

V gimnazijskem izobraževanju se ocenjuje dijakovo znanje pri predmetu in obveznih izbirnih vsebinah (v nadaljnjem besedilu: predmet).

 

3. člen

(javnost ocenjevanja znanja)

 

(1) Učitelj zagotavlja javnost ocenjevanja znanja tako, da dijake ob začetku izvajanja predmeta v šolskem letu seznani z:

– učnimi cilji,

– obsegom učne vsebine,

– oblikami in načini ocenjevanja znanja,

– merili za ocenjevanje znanja,

– dovoljenimi pripomočki.

 

(2) Z roki za pisno ocenjevanje znanja seznani učitelj dijake najpozneje pet delovnih dni po sprejetju načrta ocenjevanja znanja.

(3) Na pisnem izdelku je navedeno število točk (v nadaljnjem besedilu: točkovnik) za posamezno nalogo in meje za ocene.

(4) Učitelj obvesti dijaka o pridobljenih ocenah pri predmetu javno pri pouku v oddelku oziroma skupini in mu omogoči vpogled v ocenjeni pisni izdelek. Če se rezultati ocenjevanja znanja objavijo na drug javno dostopen način, se osebno ime dijaka nadomesti z ustrezno šifro.

 

4. člen

(načela preverjanja in ocenjevanja znanja)

 

(1) Učitelj pri ocenjevanju znanja:

– upošteva izobraževalni program,

– uporablja različne oblike in načine ocenjevanja znanja,

– spoštuje pravice dijakov, njihovo osebno integriteto in različnost.

(2) Učitelj s preverjanjem znanja ugotavlja doseganje učnih ciljev, ki so predmet ocenjevanja znanja. Preverjanje se izvaja praviloma po obravnavi učne snovi, vendar najpozneje pred pisnim ocenjevanjem znanja.

 

5. člen

(dijaki s posebnimi potrebami)

 

Izvajanje določb tega pravilnika se za dijaka s posebnimi potrebami prilagodi v skladu z odločbo o usmeritvi.

 

 

II. SPLOŠNO O OCENJEVANJU ZNANJA

 

6. člen

(ocenjevanje znanja)

 

(1) Znanje pri pouku oziroma izpitu praviloma ocenjuje učitelj, ki predmet poučuje.

(2) Izpolnjevanje drugih obveznosti po izobraževalnem programu ugotavlja razrednik.

 

7. člen

(minimalni standard znanja)

 

(1) Minimalni standard znanja predstavlja stopnjo znanja, spretnosti, veščine ali kakovost dosežka, potrebnega za pozitivno oceno oziroma za zadovoljivo sledenje pouku pri posameznem predmetu.

(2) Če minimalni standard znanja pri predmetu ni določen v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, ga določi strokovni aktiv oziroma učitelj.

 

8. člen

(merila ocenjevanja znanja)

 

(1) Strokovni aktiv šole (v nadaljnjem besedilu: strokovni aktiv) na začetku šolskega leta uskladi merila ocenjevanja znanja.

(2) Merila ocenjevanja znanja za predmet se določijo na podlagi kataloga znanja oziroma učnega načrta.

(3) Z merili za ocenjevanje predmeta seznani oddelek ali skupino učitelj predmeta najpozneje štirinajst dni po začetku šolskega leta.

 

9. člen

(oblike in načini ocenjevanja znanja)

 

(1) Če oblike in načini ocenjevanja znanja niso določeni v katalogu znanj oziroma učnem načrtu, jih določi strokovni aktiv oziroma učitelj.

(2) Z oblikami in načini ocenjevanja seznani oddelek ali skupino učitelj predmeta najpozneje štirinajst dni po začetku šolskega leta.

 

 

III. PRAVILA OCENJEVANJA ZNANJA

 

10. člen

(načini in roki izpolnjevanja obveznosti, določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanja)

 

(1) Roki za pisno ocenjevanje znanja pri predmetu se določijo najpozneje štirinajst dni po začetku ocenjevalnega obdobja. Načrt ocenjevanja znanja določi strokovni aktiv.

(2) Oddelek oziroma skupino z načrtom ocenjevanja znanja seznani učitelj predmeta. Roke za pisno ocenjevanje znanja iz načrta ocenjevanja znanja napiše učitelj v dnevnik dela.

(3) Ustno ocenjevanje znanja pri predmetu se izvede najmanj enkrat v šolskem letu, razen če je z učnim načrtom oziroma katalogom znanj določeno drugače oziroma določi drugače ravnatelj iz utemeljenih razlogov.

(4) Profesor teden dni pred pričetkom ustnega ocenjevanja seznani dijake z vsebino in cilji.

(5) Razred lahko piše za oceno največ tri pisne izdelke na teden in enega na dan.

(6) Pisanje rednih pisnih izdelkov za oceno štirinajst dni pred ocenjevalno konferenco ni dovoljeno.

(7) Če dijak ponavlja pisni izdelek v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega Pravilnika oziroma ga piše na lastno željo, učitelj ni dolžan upoštevati pravila iz petega in šestega odstavka tega člena. Če dijak piše pisni izdelek na lastno željo, zapiše soglasje na pisni izdelek.

(8) Učitelj analizira rezultate ocenjevanja znanja skupaj z dijaki v oddelku, skupini ali individualno.

(9) Dijaku, ki je v ocenjevalnem obdobju ocenjen negativno, učitelj določi način in najmanj en datum ponovnega ocenjevanja znanja.

 

11. člen

Pogoji za obvezno ponavljanje pisnih izdelkov

 

(1) Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot 40 %, se pisanje enkrat ponovi, razen za dijake, ki so prvič pisali pozitivno in tega ne želijo. Vpišeta se obe oceni.

 

 

IV. OCENE IN UGOTOVITVE

 

12. člen

 

(1) Znanje dijakov se ocenjuje s številčnimi oziroma opisnimi ocenami.

(2) Znanje dijaka se oceni s številčno oceno od 1 do 5, in sicer nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).

(3) Izpolnitev obveznosti pri interesnih dejavnostih in drugih obveznosti (npr. obvezne izbirne vsebine), določenih z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se ocenjuje z opisnima ocenama »opravil« ali »ni opravil«.

(4) Številčne ocene od 2 do 5 in opisna ocena »opravil« so pozitivne.

 

13. člen

(ugotovitve)

 

(1) Če je dijak iz zdravstvenih razlogov v celoti oproščen sodelovanja pri predmetu oziroma programski enoti, se njegovo znanje iz tega predmeta oziroma programske enote ne ocenjuje. To se v ustrezni dokumentaciji in ob koncu pouka evidentira z besedo »oproščen (opr)«.

(2) Ob koncu pouka v šolskem letu se uspeh dijaka, ki ni ocenjen, v ustrezni dokumentaciji evidentira z ugotovitvijo: »ni ocenjen (noc)«.

 

14. člen

(seznanitev z oceno)

 

(1) Pri ocenjevanju znanja ustnih odgovorov učitelj oceni dijakovo znanje takoj po končanem izpraševanju.

(2) Pri ocenjevanju znanja pisnih in drugih izdelkov učitelj dijaka oceni najpozneje v sedmih delovnih dneh po tem, ko jih dijak odda. Pri ocenjevanju esejev pri slovenščini učitelj dijaka oceni najpozneje v 10 delovnih dneh po tem, ko dijak esej odda.

(3) Po ocenitvi pisnih izdelkov učitelj omogoči dijaku vpogled v pisni izdelek.

(4) Učitelj izroči dijaku ocenjene izdelke po petih dneh oziroma najpozneje v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico. V ocenjenih pisnih izdelkih učitelj ustrezno označi napake, da dijak lahko prepozna pomanjkljivosti v svojem znanju. Dijak ima pravico do obrazložitve ocene.

(5) Dijak, njegovi starši oziroma drug zakoniti zastopnik oziroma pooblaščeni vzgojitelj v dijaškem domu (v nadaljnjem besedilu: zakoniti zastopnik) lahko v času do izročitve pisnih izdelkov pisno zahteva vpogled v pisni izdelek oziroma fotokopijo izdelka.

 

15. člen

(določanje končne ocene)

 

(1) Končno oceno pri predmetu določi učitelj, ki dijaka pri tem predmetu poučuje.

(2) Če predmet poučujeta dva ali več učiteljev, ti vnaprej določijo razmerja za oceno med posameznimi deli predmeta. Končno oceno določijo skupaj. Če se o končni oceni ne sporazumejo, jo na predlog ravnatelja potrdi učiteljski zbor.

 

16. člen

(splošni uspeh)

 

(1) Oddelčni učiteljski zbor potrdi na predlog razrednika splošni uspeh dijaku po tem, ko ta uspešno opravi vse obveznosti, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj.

(2) Splošni uspeh se določi kot: odličen, prav dober, dober in zadosten.

(3) Dijak doseže:

– odličen splošni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno odlično (5), pri drugih pa z oceno prav dobro (4),

– prav dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno prav dobro (4), pri drugih pa z oceno dobro (3),

– dober učni uspeh, če je najmanj pri polovici predmetov ocenjen z oceno dobro (3), pri drugih pa z oceno zadostno (2),

– zadosten učni uspeh, če je pri več kot polovici predmetov ocenjen z oceno zadostno (2), pri drugih pa z oceno pozitivno.

(4) Pri določanju splošnega uspeha, če gre za odstopanje od meril iz prejšnjega odstavka, se upošteva dijakovo znanje in napredek, prizadevnost, delavnost in samostojnost v vzgojnem in izobraževalnem procesu ter odnos do izpolnjevanja obveznosti. Dijak, ki mu je bil izrečen vzgojni ali alternativni ukrep, ne more biti predlagan za višji splošni uspeh. Splošni uspeh na predlog razrednika, učitelja, ki dijaka poučuje, ali ravnatelja določi oddelčni učiteljski zbor.

 

Oddelčni učiteljski zbor določi odličen uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno dobro (3), pri več kot polovici predmetov pa odlično (5), oziroma prav dober uspeh dijaku, ki ima pri enem predmetu oceno zadostno (2), pri več kot polovici predmetov pa prav dobro (4) ali odlično (5).

 

Razrednik dijaka ne predlaga za dvig uspeha, če:

- če je neopravičeno manjkal od pouka 7 ur in več,

- če mu je bil izrečen vzgojni ukrep (ukor razrednika ali višji),

- če je imel popravni izpit.

 

17. člen

(listine o uspehu)

 

(1) Na koncu vsakega ocenjevalnega obdobja, razen zadnjega, izda šola dijakom v pisni obliki prepis ocen, ugotovitev in opravljenih obveznosti.

(2) Ko dijak uspešno izpolni vse obveznosti za posamezni letnik, določene z učnim načrtom oziroma katalogom znanj, se mu izda letno spričevalo.

(3) Dijaku, ki ni izpolnil vseh obveznosti iz prejšnjega odstavka, se na koncu pouka oziroma po opravljanju izpitov izda obvestilo o uspehu.

(4) Dijak dobi spričevalo, obvestilo o uspehu oziroma prepis ocen oziroma ugotovitev in opravljenih obveznosti v šoli.

(5) Dijaku, ki je prekinil izobraževanje, šola na njegovo zahtevo izda obvestilo o opravljenih obveznostih.

 

 

V. NAPREDOVANJE IN PONAVLJANJE

 

18. člen

(ponavljanje)

 

(1) Dijak, ki ne opravi vseh obveznosti, ne napreduje v naslednji letnik oziroma lahko letnik ponavlja.

(2) Če dijak letnik ponavlja, opravlja vse obveznosti iz tega letnika, pri čemer se ga ponovno ocenjuje pri vseh predmetih. Pri ugotavljanju splošnega uspeha v letniku se upoštevajo ocene oziroma ugotovitve, pridobljene v tekočem šolskem letu.

(3) Pravico do ponavljanja letnika zagotovi šola, v katero je dijak vpisan.

 

 

VI. IZPITI

 

19. člen

(splošno o izpitih)

 

(1) Dijak lahko opravlja sprejemne, predmetne, dopolnilne in popravne izpite.

(2) Dijak opravlja dopolnilni in popravni izpit v šoli, v katero je vpisan, sprejemni in predmetni izpit pa v šoli, ki izvaja izobraževalni program, v katerega se želi vpisati oziroma je že vpisan.

(3) Ustni del izpita se opravlja v skladu z izpitnim redom pred šolsko izpitno komisijo, ki jo imenuje ravnatelj. Šolska izpitna komisija ima predsednika, izpraševalca in še vsaj enega člana. Izpraševalec mora biti učitelj predmeta, iz katerega dijak opravlja izpit. Vsaj dva člana komisije sta praviloma učitelja predmeta, iz katerega dijak opravlja izpit.

 

20. člen

(sprejemni izpit)

 

Pri sprejemnem izpitu se preizkusijo nadarjenost oziroma sposobnosti dijaka, lahko pa tudi znanje jezikov, če so v skladu z izobraževalnim programom pogoj za vpis.

 

21. člen

(predmetni izpit)

 

(1) Predmetni izpit pri predmetu opravlja dijak, ki:

– hitreje napreduje,

– izboljšuje končno oceno predmeta,

– se želi vpisati v drug izobraževalni program.

(2) Dijak lahko po uspešno opravljenem predzadnjem oziroma zaključnem letniku enkrat izboljšuje oceno enega ali več predmetov posameznega letnika, in sicer:

– v predzadnjem letniku od konca pouka do zaključka tekočega šolskega leta oziroma do vključitve v zadnji letnik izobraževanja,

– v zaključnem letniku od konca pouka do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.

(3) Pri določitvi končne ocene predmeta se upošteva boljša ocena.

 

22. člen

(dopolnilni izpit)

 

(1) Dopolnilni izpit opravlja dijak, ki do zaključka pouka pri predmetu ni bil ocenjen.

(2) Dopolnilni izpit lahko opravlja dijak do začetka opravljanja zaključka izobraževanja.

 

23. člen

(popravni izpit)

 

(1) Popravni izpit opravlja dijak iz predmetov, kjer ima ob zaključku pouka nezadostno oceno.

(2) Kadar pouk predmeta ne traja do konca pouka v šolskem letu, lahko dijak opravlja popravni izpit pred koncem pouka v roku, ki ga določi ravnatelj. V tem primeru se šteje, da je izkoristil spomladanski izpitni rok.

24. člen

(omejitve)

 

(1) V spomladanskem izpitnem roku lahko dijak opravlja največ dva izpita. Ravnatelj lahko iz utemeljenih razlogov dovoli v tem roku opravljati tudi več izpitov.

(2) Na isti dan lahko dijak opravlja največ izpit ali dele izpita iz enega predmeta.

(3) Dijak mora opraviti dopolnilni izpit pred popravnim izpitom.

(4) Dijak opravi izpit, ko opravi vse dele izpita.

 

25. člen

(priprava izpitnega gradiva)

 

(1) Izpitno in drugo gradivo, ki je podlaga za ocenjevanje znanja (v nadaljnjem besedilu: izpitno gradivo), pripravi strokovni aktiv. Če šola nima strokovnega aktiva, izpitno gradivo pripravi izpraševalec oziroma ocenjevalec (v nadaljevanju: ocenjevalec).

(2) Vodja strokovnega aktiva ali ocenjevalec izroči izpitno gradivo ravnatelju najpozneje dan pred izpitom. Izpitno gradivo je shranjeno v tajništvu šole. 

 

26. člen

(potek izpitov)

 

(1) Ustni izpiti in zagovori se opravljajo pred šolsko izpitno komisijo.

(2) Pri ustnem delu izpita in zagovoru izprašuje izpraševalec. Šolska izpitna komisija oceni dijaka na obrazložen predlog izpraševalca. Če se izpit opravlja po delih, predsednik šolske izpitne komisije dijaka obvesti o končni oceni takoj po končanem zadnjem delu izpita.

(3) Pri ustnem izpitu se pripravi vsaj pet izpitnih listkov več, kot je dijakov v skupini, ki opravljajo izpit. Vsak dijak izbere izpitni listek in ima pravico do ene menjave. Izpitni listki z vprašanji, na katera je dijak odgovarjal, se vrnejo v komplet izpitnih vprašanj.

 

27. člen

(trajanje)

 

(1) Pisni izpit oziroma pisni del izpita traja najmanj 45 in največ 90 minut.

(2) Izpitni nastop traja največ 45 minut (ena pedagoška ura).

(3) Ustni del izpita, zagovor izdelka oziroma storitve traja največ 20 minut. Dijak ima po dodelitvi vprašanja pravico do 15-minutne priprave na ustni izpit oziroma ustni del izpita.

 

 

VII. KRŠITVE PRI OCENJEVANJU ZNANJA

 

28. člen

(kršitve)

 

(1) Če pri pisanju pisnih izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja znanja učitelj dijaka zaloti pri uporabi nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah šolskih pravil ocenjevanja znanja, ga lahko oceni z negativno oceno ali predlaga ustrezen ukrep.

(2) Dijak lahko izgubi ugodnost napovedanega ustnega ocenjevanja do zaključka ocenjevalnega obdobja pri predmetu, kjer se ocenjevanja ni udeležil.

 

 

VIII. UGOVOR ZOPER OCENO OZIROMA UGOTOVITEV

 

29. člen

(odločanje ravnatelja)

 

(1) Dijak lahko v treh dneh od seznanitve z oceno oziroma ugotovitvijo v spričevalu ali v obvestilu o uspehu vloži zoper njo pisni ugovor.

(2) Ravnatelj mora v treh dneh od prejema ugovora ugotoviti njegovo utemeljenost.

(3) Če ugovor ni utemeljen, ravnatelj ugovor s sklepom zavrne.

(4) Če je ugovor utemeljen, mora ravnatelj najpozneje v treh dneh od dneva ugotovitve utemeljenosti ugovora imenovati tričlansko komisijo.

(5) Sklep ravnatelja iz drugega odstavka tega člena je dokončen.

 

30. člen

(odločanje komisije)

 

(1) Komisija iz prejšnjega člena s sklepom odloči o ugovoru v treh dneh od njenega imenovanja.

(2) Če komisija ugotovi, da je ugovor neutemeljen, ga zavrne in potrdi prvotno oceno oziroma ugotovitev. Sklep komisije se dijaku izroči v treh dneh po sprejeti odločitvi.

(3) Če komisija ugotovi, da je ugovor utemeljen, lahko določi novo oceno oziroma spremeni ugotovitev na podlagi dokumentacije ali s ponovnim ocenjevanjem znanja dijaka.

(4) Če je dijaka treba ponovno oceniti, mora sklep vsebovati tudi datum, čas, kraj, način in obseg ponovnega ocenjevanja znanja, s čimer mora biti dijak seznanjen najpozneje tri dni pred izvedbo ponovnega ocenjevanja znanja.

(5) Odločitev komisije je dokončna.