Uporabljate zastarel brskalnik Internet Explorer 6 ali starejši. Namestite si drug brskalnik ali nadgradite novejšo različico Internet Explorerja za izboljšanje vaše spletno varnosti in zasebnosti.

I. gimnazija Celje

ustanovljena 1808

Šola s tradicijo – za danes in jutri.

Pozdrav dijakinje

Obstaja legenda, da nekdo res pozna našo šolo, če te zna pripeljati do učilnice 63. Mnenja o tem, čemu bi morala biti namenjena, se med seboj precej razlikujejo, čeprav je v resnici njen edini greh v tem, da te do nje ne bo pripeljalo enostavno logično sledenje oštevilčevanju učilnic, temveč malo pustolovskega duha. Slediti moraš hodniku, na koncu katerega na videz ni ničesar, za povrh vsega pa se ta hodnik začne z učilnico 35 in konča z 39. Marsikdo bi se zato ustavil že na njegovem začetku, ker je pač tveganje, da bo zaman prehodil tistih pet metrov in nekaj stopnic, preveliko, da bi se splačalo vsaj poskusiti pet minut razmišljati brez naučenega monotonega sklepanja in preveriti, če se morda vsemu navkljub ni učilnica 63 odločila biti na nenavadnem mestu.

Čeprav se zdi nepomembna, pa zgodba o učilnici 63 skriva v sebi marsikaj resničnega o kajuhovcih, tistih, ki poznajo in razumejo našo šolo. Profesorji cenijo kreativno razmišljanje in spopadanje tudi z večjimi izzivi, kot je matura, ne le citiranja učbenika od prve do zadnje strani. Pogosto s svojim mentorstvom in spodbujanjem zanetijo v učencih tisto iskrico poguma, ki jo potrebujejo, da sprejmejo izzive, za katere velja, da so nam, navadnim smrtnikom, tako ali tako nedosegljivi – zato pa se tudi vsako leto veča število priznanj in sodelovanj ne le na državnih, temveč tudi na mednarodnih tekmovanjih in natečajih.

A bistvo ni v priznanjih in plaketah na šolskih stenah. Glavno je, da ti šola ponudi stvari, v katerih lahko uživaš, in se hkrati zaveda, da ti mora dati tudi čas, da jih izkoristiš. Dejstvo, da se število šolskih gledališč v raznih jezikih, naravoslovnih in družboslovnih krožkov, glasbenih skupin ter ekskurzij vsako leto  veča in dobiva več in več članov, kaže, da se šola tega zaveda – da ne moremo štirih let preživeti samo za pisalno mizo, ampak potrebujemo dovolj časa tudi za pomembnejše stvari v življenju, kot je zgolj formalna izobrazba.

Večina najbrž misli, da so za uspeh šole na maturi in tekmovanjih najpomembnejši strogi profesorji, disciplina in veliko dela, kar da šoli po nepotrebnem kar malo zastrašujoč sloves. Morda se preveč poudarjajo tehnična opremljenost šole, velike telovadnice in razne ekskurzije, namesto da bi pomislili na to, kar zares odloča, ali se bomo na šoli počutili dobro ali le upali, da ta leta čim hitreje minejo. Tako za uspehe kot za dobro počutje pa so odnosi z ljudmi, s katerimi preživimo včasih tudi do osem ur na dan, skoraj edina stvar, ki šteje. Tudi če nekdo predava o najnedoumljivejših stvareh, se bodo dijaki potrudili in naučili, če se do njih ne obnaša kot do lutk, ampak jim prisluhne, pomaga in kdaj sprejme tudi kakšen kompromis. Po štirih letih skupnega dela pa lahko mirne vesti rečem, da so profesorji na I. gimnaziji v Celju prav takšni; ne le odlični predavatelji, ampak tudi dobri ljudje.

 

Urška Andrenšek, dijakinja 4. letnika v šolskem letu 2015/16