Spletna predstavitev I. gimnazije v Celju.

Si quieres aprender español, lo tienes que vivir, sentir, saber interpretar, tienes que actuar casi como si fueras un español. El teatro es una herramienta, un medio, que nos ofrece la posibilidad de acercarnos hacia lo auténtico, lo original ...

Telenovela a la I. gimnazija v Celju (2003)
Ideja o španskem gledališču se je rodila pred petimi leti, ko smo nekega dne pri pouku obravnavali zakonski stan, hobije, interese, poklice ... Da bi še malo bolj utrdili res veliko besedišča, so dijaki dobili nalogo opisati osebe, kot da bi bili liki v telenoveli, kjer, kot vemo, so vsi med seboj ali poročeni, ali ločeni, v sorodu, v ljubezenskem razmerju, na smrt skregani ... Ker se je nekemu dijaku po imenu Anžej Dežan naloga zazdela očitno prelahka, je s pomočjo sošolk napisal celo igro, torej scenarij, in tako je nastala prva telenovela v produkciji I. gimnazije v Celju. Predstavo smo tako ‘dodali’ španskemu večeru.

Entremés del viejo celoso (2006)
Ker je bil odziv občinstva zelo pozitiven, smo se v duhu Cervantesovega leta – leto 2005 je bilo Cervantesovo leto, saj smo hispanofili praznovali štiristoto obletnico druge najbolj prevajane knjige na svetu (prva je Sveto pismo), ja, daljnega leta 1605 je izšel prvi del slovitega Bistroumnega plemiča Don Kihota iz Manče (deset let kasneje pa drugi del) – odločili na oder postaviti nekaj Miguelovega. Seveda bi še za tako sposobne dijake bil špehnati Don Kihot (ki šteje kakih sedemsto strani) prevelik zalogaj, ampak na srečo je bil Cervantes tudi dramatik in še na večjo srečo mu je pero dobro teklo predvsem pri kratkih igrah (t.i. medigre, los entremeses), in stvar se nam je ponudila kar sama od sebe: Entremés del viejo celoso (Medigra o ljubosumnem starcu), ki smo jo na oder postavili z enoletno zamudo, torej leta 2006, spet v kombinaciji z glasbo na španskem večeru. Ostareli bolehni možakar, v podobi Anžeta Škornika, in njegova prelestna mlada žena, v podobi Katje Petauer Vizjak ter ostali junaki so ponovno navdušili občinstvo in predstavo smo po aprilski premieri v Plesnem forumu ponovili tudi novembra na Dnevih španske kulture v Celjskem mladinskem centru.

Las bicicletas son para el verano (2007)
Takoj naslednje šolsko leto (2006/07) smo pustili ljubezenske spletke in neizpolnjene želje ob strani (no, skoraj) in se prepustili krutemu vojnemu ozračju. Predstava Las bicicletas son para el verano (Kolesa so za poletje) je prva predstava, ki smo jo pripravili kot samostojni projekt in jo na oder postavili februarja 2007 v KUD Trnovlje ob strokovni pomoči Živka Beškovnika in Darje Vrebac, članov omenjene amaterske gledališke skupine. Vojna drama, ki jo je napisal priznani španski igralec Fernando Fernán Gómez, je odsev takratne družbe in stanja v državi, torej pomanjkanje, bombni napadi, vojna propaganda, zapiranje javnih ustanov ...
Na oder so stopili: Anže Škornik (don Luis), Ines Gabriel (doña Dolores), Lino Šalamon (Luis), Julija Ratej (Manolita), Veronika Žibret (María), Ana Marie Begić (Pablita), Katja Gračner (doña Antonia), Kvirina Martina Zupanc (Julio), Mateja Štefančič (radijska napovedovalka). Prav pri tej predstavi smo vsi ugotovili, da je igralski poklic res težek in da so odrske deske izjemno utrujajoče, saj smo vadili po cele dneve: izboljševali, popravljali, improvizirali, tehnično opremljali, se jezili, veselili, smejali in zabavali.
Predstavo smo odigrali štirikrat: premierno za profesorje, starše in ostale gledalce, potem tudi za dijake, ki se učijo španščino na naši šoli ter za dijae Gimnazije Celje – Center. Zadnjo predstavo pa smo odigrali na II. festivalu šolskega gledališča v španščini na malem odru Narodnega gledališča Maribor. Prav na tem festivalu smo dobili tudi ponudbo, da naslednje leto festival organizira naša gimnazija, kar smo z veseljem sprejeli in tudi uspešno opravili.

III. festival šolskega gledališča v španščini in Mafalda
Na III. festivalu, ki je bil 12. in 13. februarja v Celjskem domu, kjer je sodelovalo devet srednješolskih gledaliških skupin (šest slovenskih in tri tuje, torej več kot sto dijakov in njihovih mentorjev), smo se tako predstavili z igro El mundo de Mafalda (Mafaldin svet) argentinskega striparja Quina, ki je bila še poseben zalogaj, saj je napisana in odigrana v argentinščini, ¿vos sabés?

El mundo de Mafalda (2008)
Avtor: Quino
Režija: Nataša Peunik
Igrajo:
Mafalda: Kvirina Martina Zupanc
Mamá: Anja Rožanc
Papá: Jana Hernavs
Manolito: Petra Lapornik
Felipe: Sanja Firm
Miguelito: Nastja Kovačec
Susana: Klementina Laznik
Vendedores: Ana Vodlan y Tjaša Ratej
Directora: Katja Gračner
Profesora: Ines Gabriel
Una madre: Tanja Dobravc
Un niño que llora: Luka Florjanc

Vsebina:
Mafalda je deklica, ki se je pojavila kot junakinja stripa v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Argentini. Od prvega pa vse do zadnjega oblačka so njeni komentarji in njeni nenavadni pogledi na svet odsevali takratno argentinsko in svetovno družbo. Prihaja iz tipične družine srednjega sloja in predstavlja nekonformizem družbe in vero v sodobno generacijo. Mafalda sovraži nepravičnost, vojno, jedrsko orožje, rasizem in juho ter ljubi demokracijo, mir, svobodo, človekove pravice in Beatlese.
Njeni prijatelji so prav tako nenavadni kot ona sama: Miguelito je njen somišljenik; Susanita je egoistka, želi postati mati in imeti veliko otrok, Felipe živi v namišljenem svetu zgodbic in se težko sooča s kruto realnostjo, Manolito pa je pravi mali kapitalist.
Igra je podnaslovljena.

In kaj reči na koncu? Iskrene čestitke in najlepša hvala vsem dijakom in dijakinjam, ki ste v tem letih žrtvovali svoj prosti čas in soustvarjali španske predstave. ¡Enhorabuena! Ha sido todo un honor ser vuestra profa, porque sois todos unos chicos extraordinarios☺

Nataša Peunik, mentorica Španskega gledališča