Spletna predstavitev I. gimnazije v Celju.

OSNOVNI PODATKI
ZGODOVINA
KNJIŽNICA DANES
KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKO ZNANJE
UDK
KNJIŽNIČNI RED
ISKANJE GRADIVA V NAŠI ŠOLSKI KNJIŽNICI
ISKANJE GRADIVA V VSEH KNJIŽNICAH
PERIODIKA
UPORABNE POVEZAVE


OSNOVNI PODATKI

I. gimnazija v Celju
Šolska knjižnica
Kajuhova 2
3000 Celje

Tel.: 03 62 023 62
Fax: 03 428 65 59
e-pošta:

Knjižničarka:
Bernarda Jelen, prof.
e-pošta:

Delovni čas:
ponedeljek – petek:
od 7.30 do 14.30 ure


ZGODOVINA

I. gimnazija v Celju je 2009 praznovala 200-letnico svojega obstoja. Delovanje profesorske in dijaške knjižnice sega skoraj ravno toliko let nazaj kot ustanovitev gimnazije; v 19. stoletje in v leto 1808, ko je Celje na pobudo duhovščine, predvsem pa sodnika dr. Nikolaja Lipiča, dobilo svojo prvo gimnazijo.

Že iz starih letnih poročil prejšnjega stoletja je razvidno, da je šolska knjižnica od nekdaj delovala na dveh ravneh: kot profesorska in dijaška knjižnica. Profesorska knjižnica je bila namenjena posameznim predmetnim področjem in strokovni literaturi, dijaška pa predvsem leposlovni in umetnostni literaturi.

Ob koncu zadnjega predvojnega šolskega leta je imela učiteljska knjižnica na gimnaziji 4631 del v 12.885 zvezkih. Med vojno so bile slovenske knjige uničene, knjižnica je bila pomnožena z vrsto nemških knjig. Leta 1947 je pretežni del gradiva prevzela Osrednja knjižnica v Celju, nekaj pa dijaška knjižnica na šoli. Skupaj sta prevzeli 10.301 knjigo, preostale knjige so bile na novo urejene in katalogizirane.

Dijaška knjižnica je pred vojno štela 2381 knjig in je imela štiri oddelke: slovenski, srbohrvaški, francoski in nemški oddelek. Po drugi svetovni vojni, ki tudi dijaški knjižnici ni prizanesla, se je preuredila. Vsi štirje oddelki so se združili, neustrezne knjige so bile izločene, vse ostale na novo katalogizirane. Za dijaško knjižnico je desetletja skrbel prof. Martin Silvester.

V skladu z zakonom, da mora imeti srednja šola v usmerjenem izobraževanju svojo medioteko, knjižnico v širšem smislu, sta se leta 1982 združila knjižnična fonda nekdanje profesorske in dijaške knjižnice. Preurejena knjižnica je dobila novo lokacijo v pritličju šole, razporeditev gradiva v prostem pristopu in postavitev po univerzalni decimalni klasifikaciji. Knjižnično dejavnost na šoli je v naslednjih letih vodila prof. Darinka Časl.


KNJIŽNICA DANES
Naša knjižnica deluje na osnovi IFLA/UNESCO-vega Manifesta o šolskih knjižnicah. To pomeni, da zagotavlja informacije in ideje, ki so temelj za uspešno delovanje v današnji vse bolj na informacijah in znanju temelječi družbi.
Šolska knjižnica se v novo opremljenem prostoru nahaja v pritličju šole. Vzgojo-izobraževalni proces na šoli podpira s preko 10.000 enotami knjižničnega gradiva ter 50 naslovi serijskih publikacij. Od tega je več kot 9.500 enot knjižničnega gradiva evidentiranih tudi v COBISS-u , saj je knjižnica leta 2004 postala polnopravna članica tega sistema. Knjižnično gradivo je sistematično urejeno, nahaja se v prostoru šolske knjižnice in po posameznih knjižničnih zbirkah predmetnih aktivov.
V šolski knjižnici je kljub prostorski stiski vsak dan živahno. Odvijajo se različne šolske in obšolske dejavnosti. Glavna ciljna skupina so seveda dijaki, ki knjižnico uporabljajo za različne namene (učenje, pisanje tradicionalnih domačih nalog, raziskovalno in projektno delo, reševanje problemov, iskanje in uporabo informacij, izdelavo posterjev, referatov, seminarskih nalog, preživljanje prostega časa in še kaj). Uporabnikom sta trenutno na voljo dva računalnika z dostopom do interneta.


KNJIŽNIČNO INFORMACIJSKO ZNANJE

Kaj je KIZ ?

KIZ (knjižnično informacijsko znanje) so vsebine, ki se nanašajo na bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo. Cilj izobraževanja pri tem predmetu je informacijsko opismenjen uporabnik.

Kdo je informacijsko pismen?
Informacijsko pismen uporabnik je tisti, ki zna poiskati nahajališča informacij, od najstarejših knjig na pergamentu v samostanskih knjižnicah do sodobnih informacijskih podatkovnih zbirk, ki jih najdemo med elektronskimi viri. Eden izmed pomembnih dejavnikov informacijske pismenosti je vrednotenje virov. Znati moramo torej ločiti kakovostne vire od nekakovostnih. V poplavi informacij, ki nas danes obdajajo, je izjemno pomembno, da znamo poiskati tisto informacijo, ki jo potrebujemo za odgovor na naše vprašanje. Poleg tega si razširimo tudi splošno kulturno razgledanost. Učimo se reševati probleme, razvijali navade za ustvarjalno preživljanje prostega časa. Informacijsko opismenjevanje je ravno zaradi te širine vseživljenjski učni proces.

Posodobljeni kurikul knjižnično informacijsko znanje za gimnazije je bil sprejet na 110. seji
Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, ki je potekala 14. 2. 2008.
Letna učna priprava za predmet KIZ je izdelana na osnovi omenjenega kurikula in razdeljena na devet tematskih sklopov:

1. Organizacija, storitve in poslovanje šolske knjižnice,
2. Knjižnice in njihova vloga v sodobni družbi,
3. Knjižnično gradivo ali knjižnični fond,
4. Knjiga – od ustvarjalca do bralca,
5. Strokovna ureditev knjižnice,
6. Knjižnični katalogi,
7. Uporaba informacijskih virov,
8. Citiranje in navajanje različnih informacijskih virov po ISO-standardih,
9. Napotki za oblikovanje pisne naloge in izdelava seminarske naloge na poljubno temo.
UDK

Kaj je to UDK ?

UDK (Univerzalna decimalna klasifikacija) je sistem razvrščanja. Knjižnice ga uporabljajo za vsebinski opis in razvrščanje vsega gradiva, ki ga hranijo.

Človeško znanje je razvrščeno v naslednje osnovne skupine, označene s številkami od 0 do 9, ki se naprej razdelijo v podskupine:

0 SPLOŠNO, BIBLIOGRAFIJA. KNJIŽNIČARSTVO
1 FILOZOFIJA. PSIHOLOGIJA
2 VERSTVO. BOGOSLOVJE
3 DRUŽBENE VEDE
4 PROSTO
5 MATEMATIKA. PRIRODOSLOVNE VEDE
6 UPORABNE ZNANOSTI. MEDICINA. TEHNIKA
7 UMETNOST. ARHITEKTURA. FOTOGRAFIJA. GLASBA. ŠPORT
8 JEZIKOSLOVJE. LEPOSLOVJE. LITERARNA VEDA
9 ARHEOLOGIJA. DOMOZNANSTVO. ZEMLJEPIS. BIOGRAFIJE. ZGODOVINA

KNJIŽNIČNI RED
1. Delovni čas
Knjižnica je za uporabnike odprta od ponedeljka do petka od 7.30 do 14.30 ure.
2. Članstvo, članska izkaznica, pravila
Ob vpisu na I. gimnazijo v Celju vsak dijak postane član šolske knjižnice. Člani knjižnice so tudi vsi zaposleni v šoli. Uporabniki knjižnice ne plačujejo članarine, gradivo si izposojajo brezplačno.
Vsak uporabnik knjižnice prejme člansko izkaznico. V primeru, da jo je pozabil, mora pokazati osebni dokument.
Knjižnica je namenjena branju, učenju, delu z računalnikom, iskanju gradiva in drugih informacijskih virov. V knjižnici morata biti mir in tišina, prepovedana je tudi uporaba mobilnih telefonov.
Vstop v knjižnico je dovoljen le brez vrhnjih oblačil, torb in dežnikov. Uporabniki jih lahko odložijo ob vhodu. V knjižnico ni dovoljeno prinašati hrane in pijače. Zadrževanje v knjižnici brez vednosti knjižničarke ni dovoljeno.
Uporabniki morajo upoštevati knjižnični red. V primeru kršitev lahko knjižničarka uporabniku za določeno časovno obdobje prepove vstop v knjižnico.

3. Izposojevalni roki
Rok izposoje na dom za knjižnično gradivo je 14 dni. V primeru zelo iskanega gradiva lahko knjižničarka časovni rok izposoje primerno skrajša.
Uporabniki šolske knjižnice si lahko naenkrat izposodijo neomejeno število različnih enot knjižničnega gradiva. Knjižničarka ima pravico omejiti število izposojenega gradiva, če gre za posebej iskano gradivo.
Knjižnično gradivo, ki si ga uporabniki ne morejo izposoditi na dom:
- referenčno gradivo (leksikoni, enciklopedije, atlasi…),
- neknjižno gradivo (CD-ji, CD-ROM-i, videokasete, zvočne kasete),
- serijske publikacije,
- polpublikacije (maturitetne, raziskovalne in diplomske naloge).
To knjižnično gradivo si je izjemoma mogoče izposoditi za uporabo pri pouku oz. za fotokopiranje v šolski fotokopirnici, z upoštevanjem avtorskih pravic.
Dijaki zaključnih letnikov morajo gradivo vrniti do zaključka pouka.
Dijaki, ki potrebujejo gradivo za popravne izpite, si to gradivo lahko izposodijo tudi čez počitnice po dogovoru s knjižničarko.
Dijaki (razen zaključnih letnikov) si lahko izposodijo gradivo čez počitnice po dogovoru s knjižničarko.
Nerednim uporabnikom se lahko izposoja odreče, dokler ne poravnajo svojih obveznosti.

4. Odškodnina za poškodovano in izgubljeno gradivo
Kdor knjižnično gradivo izgubi ali poškoduje, ga mora nadomestiti z novim oziroma poravnati stroške, ki so nastali ob poškodbi ali izgubi gradiva.

5. Uporaba računalnikov
Pred uporabo osebnih računalnikov, ki so namenjeni za delo in poizvedovanje po internetu, so uporabniki dolžni obvestiti knjižničarko. Čas uporabe računalnika je omejen.
Na računalnikih v knjižnici ni dovoljeno:
- brisanje nameščenih programov in nameščanje novih programov,
- pregledovanje spornih strani (pornografija, teroristične strani…),
- vnašanje osebnih podatkov.
Za obiskovanje spornih strani ni nobenega opravičila. Uporabnik, ki zlorabi pravila, izgubi pravico dostopa do interneta.

6. Določila za strokovne kabinetne knjižnice
Gradivo strokovnih kabinetnih knjižnic je namenjeno strokovnemu delu profesorjev. Hrani se v predmetnih kabinetih. Vsak aktiv ima strokovno knjižnico, za katero izbere varuha. Varuh je zadolžen za pregled nad izposojo in za iskanje založenega gradiva strokovne knjižnice. Izposojevalni roki v strokovnih kabinetnih knjižnicah so interno določeni.
Celje, september 2009

Vodja šolske knjižnice:
Bernarda Jelen, prof.

ISKANJE GRADIVA V NAŠI ŠOLSKI KNJIŽNICI


Klikni tukaj
in poišči knjigo, ki jo moraš nujno prežvečiti ali podaljšati.


ISKANJE GRADIVA V NAŠI ŠOLSKI KNJIŽNICI


Klikni tukaj
in brskaj po knjižnih policah vseh slovenskih knjižnic.


PERIODIKA

Vabljeni k listanju, prebiranju spletnih revij in časopisov:

2000
Avtomagazin
Avtomatika
Celjan
Delo
Didakta
Eges
Ekipa
Gea
Hiše
Gradbenik
Jezik in slovstvo
Kemija v šoli
Knjižničarske novice
Logika in razvedrilna matematika
Matematika v šoli
Mehanik in voznik
Mladina
Moj mikro
Monitor
Naš dom
Neprofitni management
Novi tednik
Nova revija
Otrok in družina
Pedagoška obzorja
Podjetnik
Preverjanje in ocenjevanje
Proteus
Slavistična revija
Slovenščina v šoli
Sodobna pedagogika
Svet elektronike
Svet in ljudje
Sodobnost
Šolska knjižnica
Šolski razgledi
Šolsko svetovalno delo
Šport mladih
Tajnica
Vzgoja in izobraževanje
Zdravje
Zgodovina v šoli
Življenje in tehnika
Žurnal

UPORABNE POVEZAVE
BUKLA
IZUM
KAMRA
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
MINISTRSTVO ZA KULTURO
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE
NARODNA GALERIJA
NARODNI MUZEJ SLOVENIJE
NUK
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
SVIZ
UNIVERZA V LJUBLJANI
UNIVERZA V MARIBORU
ZGODOVINSKI ARHIV CELJE
ZAVOD RS ZA ŠOLSTVO

Dostop do e-gradiv
BIBLIOMANIA
EIFL
EUROPEANA
GUTENBERG


Katalogi tujih knjižnjic
British Library
Central and Eastern European Online Library
Evropske nacionalne knjižnice
Library of Congress


dLib.si

Digitalna knjižnica Slovenije ponuja enostaven dostop do kulturnih zakladov v besedi, sliki in zvoku.

Brskaj, tako da vpišeš iskalno zahtevo:

*Koda za namestitev brskalnika na spletno stran: