Pravilniki
ŠOLSKA PRAVILA I. GIMNAZIJE V CELJU
I. SPLOŠNA DOLOČBA1. člen(vsebina pravilnika)
V skladu z določili 6. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah je v Šolskih pravilih I. gimnazije v Celju določen:
- Hišni red
- Pravilnik o podeljevanju pohval, nagrad in drugih priznanj
- Pravilnik o posebnem statusu dijakov in dijakinj
- Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakinj in dijakov
II. HIŠNI RED
1. člen
(dolžnosti)
Dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju morajo upoštevati določila Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
Poleg tega morajo:
- s spodobnim obnašanjem v šoli in izven nje skrbeti za ugled šole,
- skrbeti za redno poravnavo finančnih obveznosti za dogovorjene dejavnosti (stroški strokovnih ekskurzij, predstav, letnega poročila, odprava povzročene škode na šolskem premoženju, premoženju delavcev šole in ostalih udeležencev izobraževanja, vključenih v izvajanje nalog, opredeljenih z letnim delovnim načrtom šole),
- vestno opravljati naloge reditelja in dežurnega dijaka,
- v primeru določitve alternativnega vzgojnega ukrepa slednjega izvesti,
- skrbeti za svojo varnost in varnost drugih,
- pri pouku športne vzgoje obvezno uporabljati opremo, ki jo določi aktiv profesorjev športne vzgoje,
- skrbeti za red in urejenost prostorov in okolice zavoda,
- opravljati vse naloge, ki so sestavni del vzgojno-izobraževalnega procesa (domače naloge, seminarske naloge itd.).
2. člen
(dodatne pravice)
Poleg pravic iz 2. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah imajo dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju pravico do:
- govorilnih ur z učitelji,
- uporabe dodatnih učnih pripomočkov in delovnih sredstev, ki jih šola nudi dijakom (uporaba računalniške opreme, dostop do interneta, knjižnice, športnih površin in rekvizitov) in
- nadstandardnih storitev, opredeljenih z letnim delovnim načrtom šole.
3. člen
(prepovedi)
Na I. gimnaziji v Celju je prepovedano:
- kajenje v šolski zgradbi in na njenih funkcionalnih površinah,
- v času športne vzgoje vstopanje v telovadnico v čevljih,
- naslanjanje koles in motorjev na zid šolske zgradbe,
- uporaba mobitela v času pouka in drugih oblik organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela,
- povzročanje škode na šolskem premoženju ali premoženju delavcev šole in ostalih udeležencev izobraževanja,
- snemanje ali fotografiranje brez dovoljenja vodstva šole,
- uživanje alkohola, drog in poživil ter njihovo prinašanje v šolo,
- žaljenje udeležencev izobraževanja zaradi rase, narodne pripadnosti, veroizpovedi, političnega prepričanja, spolne usmerjenosti ali drugih oblik drugačnosti,
- podcenjevanje sošolcev, grožnje,
- razne oblike izsiljevanja ali podkupovanja,
- laganje, kraja in ponarejanje dokumentov,
- sedenje na oknih učilnic ali hodnikov, na stopnicah in po tleh hodnikov,
- sprejemanje privatne pošte in obiskov,
- vpitje, žvižganje in razgrajanje po šoli,
- brez soglasja in dovoljenja vodstva šole organiziranje javnih prireditev, ekskurzij in izletov v imenu šole,
- hranjenje in pitje med poukom,
- žvečenje žvečilnih gumijev med poukom in lepljenje le-teh na šolski inventar ter
- plakatiranje po zidovih in drevju na dvorišču.
4. člen
(obveščanje dijakov in staršev)
I. gimnazija v Celju v začetku šolskega leta objavi publikacijo, v kateri je predstavljeno naslednje:
- organizacija I. gimnazije v Celju,
- organi šole in izobraževalni programi,
- šolski koledar,
- Šolska pravila I. gimnazije v Celju:
Hišni red,
Pravilnik o podeljevanju pohval, nagrad in drugih priznanj,
Pravilnik o posebnem statusu dijakov in dijakinj.
5. člen
(seznanitev dijakov in staršev)
Razredniki seznanijo starše dijakov z organizacijo in pravili šole na prvem roditeljskem sestanku v septembru tekočega šolskega leta.
Šolska pravila in ostali pravilniki so objavljeni tudi na spletni strani šole.
6. člen
(obveščanje)
Obveščanje dijakov in staršev poteka:
- na oglasnih mestih v šolskih prostorih,
- na spletni strani I. gimnazije v Celju,
- v letnem poročilu,
- v publikaciji šole,
- preko šolskega razglasnega sistema in
- preko okrožnic.
V šoli je dovoljeno obveščanje le s soglasjem vodstva šole.
7. člen
(topla malica)
Predstavnik razreda vsak dan do 12:00 ure sporoči število malic za naslednji dan za posamezni meni. Ministrstvo za šolstvo in šport za vse redno vpisane dijake in dijakinje financira topli obrok. Dijaki in dijakinje naj se obvezno udeležijo tega obroka in se pri tem kulturno obnašajo.
8. člen
(sodelovanje s starši)
Sodelovanje profesorjev šole s starši poteka v obliki:
- govorilnih ur, ki jih bodo imeli vsi profesorji enkrat tedensko (osebno ali preko telefona) in
- skupnih govorilnih ur in roditeljskih sestankov v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
9. člen
(končni uspeh)
Končni uspeh določamo v skladu s Pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah (20 člen, 3. odstavek). V primerih, ko je možno na predlog dijaku ali dijakinji določiti odličen ali prav dober učni uspeh, to storimo za tiste dijake in dijakinje, ki so se skozi vse leto izkazali z vestnim delom ter primernim odnosom do šole in vseh v njej.
10. člen
(organiziranje dijakov)
V šoli so dijaki organizirani v dijaški skupnosti. Vodstvo skupnosti je sestavljeno iz predsednikov posameznih oddelkov. Dijaška skupnost ima svoj program dela. Dijaška skupnost obravnava temeljne šolske dokumente, predlaga in podaja mnenje o njih. Dijaki, ki kandidirajo za kakršne koli funkcije v šoli (npr.: funkcije v dijaški skupnosti, člani v raznih šolskih odborih, predsedniki oddelčnih skupnosti …), morajo imeti vsaj prav dober učni uspeh vzoren odnos do sošolcev ter vseh delavcev šole.
V vsakem oddelku izvolijo predsednika, tajnika in blagajnika ter referente za šport, kulturo itd. Sprejmejo tudi program dela. Program dela oddajo ravnatelju v mesecu septembru. V programu so opredeljene aktivnosti za učni uspeh, interesne dejavnosti, program prireditev in nastopov, zlasti tistih, ki imajo status, ter morebitne težave.
V vsakem oddelku določimo še asistente pri predmetih. Vsak teden se v razredu menjavajo reditelji, dijaki pa so dežurni tudi na hodniku v kleti, pritličju in 1. nadstropju. Vsak oddelek in vsi skupaj odgovarjajo za red in čistočo v šolskih prostorih. Namerno povzročeno škodo poravna krivec, če pa ga ni mogoče odkriti, pa vsi v oddelku.
11. člen
(prisotnost)
Dijaki in dijakinje so dolžni redno in pravočasno prihajati k pouku oziroma k drugim oblikam organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela v skladu z izobraževalnim programom.
Če dijak na dan pisanja testa ni prisoten pri pouku, mu profesor načeloma ne dovoli pisanja testa.
12. člen
(opravičevanje)
Starši oziroma skrbniki so dolžni v skladu s 15. in 16. členom Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah obveščati razrednika o manjkanju dijaka pri pouku.
Starši morajo čimprej, najkasneje pa v treh delovnih dneh od manjkanja dijaka pri pouku, o tem obvestiti šolo oziroma razrednika. Če razrednik v tem roku ni obveščen o vzroku manjkanja (v nadaljnjem besedilu: odsotnost), vzpostavi stik s starši.
Starši morajo najkasneje v petih delovnih dneh po prihodu dijaka k pouku razrednika pisno obvestiti o vzroku odsotnosti.
Razrednik lahko upošteva obvestilo, ki ga dijak ali starši iz utemeljenega razloga predložijo po izteku roka iz prejšnjega odstavka.
Razrednik po prejemu obvestila odsotnost opraviči, če je razlog utemeljen.
Če starši v roku razrednika ne obvestijo o vzroku odsotnosti oziroma če je razlog odsotnosti neutemeljen, je odsotnost neopravičena.
Če razrednik podvomi v resničnost razloga odsotnosti ali verodostojnost podpisa na obvestilu, to preveri pri starših.
13. člen
Razrednik ne opraviči odsotnosti dijaka v naslednjih primerih:
- če ne upošteva določil 15. in 16. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah,
- če dijak brez dovoljenja učitelja ali razrednika zapusti pouk,
- če je dijak prisoten pri pouku le pri posameznem predmetu in
- če je dijaku začasno prepovedana prisotnost pri pouku zaradi kršitev šolskega reda.
14. člen
(neopravičena odsotnost)
Neopravičeno manjkanje pri pouku se okvirno kaznuje takole:
1–9 ure: opomin
10–19 ur: ukor razrednika
20–29 ur: ukor oddelčnega učiteljskega zbora
30–34 ur: ukor učiteljskega zbora
35 in več ur: izključitev
15. člen
(izrekanje vzgojnih ukrepov)
Vzgojni ukrepi se izrekajo oziroma določajo v skladu z določili Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (38.–45. člen).
16. člen
(alternativni vzgojni ukrepi)
Določanje vzgojnega ukrepa se lahko nadomesti z alternativnimi ukrepi:
- Opomin se nadomesti z opravičilom in opravljanjem dobrih del.
- Ukor razrednika se nadomesti z opravičilom, s popravo škodljivih posledic dejanja in z opravljanjem dobrih del.
- Ukor oddelčnega učiteljskega zbora se nadomesti z opravičilom in z opravljanjem dobrih del.
- Ukor učiteljskega zbora se nadomesti s premestitvijo v drug oddelek.
- Izključitev se nadomesti s pogojno izključitvijo.
K dobrim delom šteje:
delo v humanitarnih organizacijah (RK, Karitas, ipd.),
pomoč starejšim občanom v dogovoru z razrednikom in svetovalno službo ter
urejanje prostorov in okolice šole.
Če dijak, ki mu je bil določen ukrep izvajanja dobrega dela, ne opravi svoje obveznosti v celoti, zanj velja vzgojni ukrep.
17. člen
(začasna prepoved prisotnosti pri pouku)
Dijaku, ki onemogoča normalno delo v razredu, lahko učitelj začasno prepove sodelovanje pri pouku s tem, da mora dijak zapustiti učni prostor.
Za onemogočanje normalnega dela se šteje:
- neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih ljudi,
- neprimeren odnos do šolskega dela in premoženja,
- posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja in
- neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu.
Učitelj lahko dijaku izreče ukrep le, če je bil pred tem dijak jasno opozorjen, da mu je lahko izrečen ukrep začasne prepovedi prisotnosti pri pouku, oziroma če so bili dijaki na začetku leta seznanjeni s posebnimi pogoji dela pri pouku posameznega predmeta.
Odstranitev iz učnega prostora zaradi motenja pedagoškega dela lahko izreče tudi nadzorni učitelj oziroma predsednik izpitne komisije pri pisnem ali ustnem delu izpitov.
18. člen
(odpiranje I. gimnazije v Celju)
Vstop v šolo je mogoč od 6.00 do 16.00, sicer pa le po dogovoru s profesorji in mentorji ter s soglasjem vodstva šole. Vstop v šolo je mogoč skozi sprednja in zadnja vhodna vrata.
19. člen
(časovni razpored pouka)
Prva šolska ura se začne ob 8.00. Ura pouka traja 45 minut. Med urami pouka so petminutni odmori, glavni odmor po četrti šolski uri pa traja 15 minut (11.15–11.30). Odmor za malico traja 60 minut: eno šolsko uro (45 minut) in v času glavnega odmora (15 minut). Dijaki in dijakinje prvih in drugih letnikov imajo malico od 10:30 do 11:30, dijaki in dijakinje tretjih in četrtih letnikov pa imajo malico od 11:15 do 12:15.
20. člen
(garderoba)
Dijaki in dijakinje osebno garderobo prenašajo s seboj. Pri pouku športne vzgoje dijaki in dijakinje odlagajo garderobo v ustrezne garderobne prostore.
Najdene predmete dijaki prinesejo v tajništvo.
21. člen
(pouk v specializiranih učilnicah)
Pri vajah, ki potekajo v specializiranih učilnicah (kemijska, biološka, fizikalna, računalniška), se morajo dijaki ravnati po pravilih, s katerimi so bili seznanjeni ob začetku leta. To velja tudi za multimedijske učilnice.
22. člen
(dežurstvo)
Za učinkovitejše izvajanje hišnega reda je v času pouka na šoli organizirano dežurstvo dijakov in učiteljev.
Naloge dežurnega dijaka so:
- 10 minut pred začetkom pouka mora dijak, ki dežura v pritličju, v tajništvu prevzeti zvezek za dežurstvo, v katerem se vodi evidenca obiskovalcev, ki pridejo v šolo po uradnih in drugih opravkih,
- od vsake neznane osebe mora vljudno zahtevati, da pove ime, priimek in namen prihoda, podatke pa vpisati v zvezek (v primeru, da obiskovalec noče povedati zahtevanih podatkov, je o tem treba obvestiti tajništvo, pomočnika ravnatelja oz. dežurnega profesorja),
- obiskovalcu mora posredovati potrebne informacije in ga vljudno napotiti k cilju njegovega obiska,
- ko obiskovalec zapusti šolo, mora vpisati čas njegovega odhoda,
- skrbeti mora za red in čistočo v prostoru, kjer dežurstvo poteka,
- med dežurstvom ne sme opravljati zasebnih zadev,
- med odmori mora opozarjati dijake na red in disciplino, hujše kršitve reda in discipline pa sporočiti v tajništvo,
- v garderobi za športno vzgojo določi profesor športne vzgoje dežurnega dijaka – varuha, ki tisto uro ne sme zapuščati garderobe,
- dežurni dijak zaključi svoje delo ob 14.00,
- če dežurni dijak piše šolsko nalogo, ga po dogovoru nadomesti kakšen drug dijak (z vednostjo dežurnega profesorja in za to zadolženega pomočnika ravnatelja).
Dežurstvo zaposlenih je organizirano v času pouka in dejavnosti v dopoldanskem času, in sicer od 7.00 do 14.00 ure. Zaposleni so dežurni na določen dan, dežurstvo poteka po abecednem redu. Ko pridejo na vrsto vsi, se dežurstvo ponovi. V popoldanskem času ni dežurstva.
Naloge dežurnega profesorja so:
- ugotavlja prisotnost dežurnih dijakov in jim daje navodila v zvezi z opravljanjem dežurstva,
- določa nadomeščanje dežurnih dijakov (pisanje šolskih nalog, odsotnost),
- s pomočjo hišnika in vodstva šole razrešuje sprotne probleme,
- opozarja dijake in obiskovalce na spoštovanje hišnega reda,
- posreduje dežurnim dijakom sprotne naloge,
- ob zaključku dežurstva pregleda mapo dežurnega dijaka in jo preda v tajništvo.
23. člen
(reditelji)
Naloge reditelja so:
- redno mora javljati manjkajoče dijake,
- če profesorja 10 minut po zvonjenju še ni v učilnico, mora njegovo odsotnost javiti pomočniku ravnatelja ali v tajništvo šole,
- po končani uri mora reditelj poskrbeti, da je učilnica urejena (brez smeti in odpadkov, pobrisana tabla; ob koncu in pred začetkom pouka mora javiti morebitne poškodbe v tajništvo šole ali razredniku).
24. člen
(sankcije)
Kršitve hišnega reda in šolskih pravil se sankcionirajo po določilih Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah.
25. člen
Šolski red stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme svet šole.
III. PRAVILNIK O PODELJEVANJU NAGRAD, POHVAL IN OSTALIH PRIZNANJNa osnovi 30. člena Pravilnika o šolskem redu za srednje šole (Uradni list RS, št. 43/07) sprejemamo na I. gimnaziji v Celju
PRAVILNIK O PODELJEVANJU NAGRAD, POHVAL IN OSTALIH PRIZNANJ
1. člen
Dijaki in dijakinje I. gimnazije v Celju lahko za odlični uspeh, uspešno delo v šoli in izven nje prejmejo:
- nagrado šole
- nagrado
- nagrado za odličnost
- pohvalo
2. člen
Vsa priznanja se podeljujejo ob koncu šolskega leta, za izjemne dosežke pa tudi med šolskim letom.
3. člen
Pobudo za priznanje lahko podajo:
- ravnatelj
- razredniki
- mentorji
- dijaška skupnost
- oddelčna skupnost
- kulturno, športno ali naravoslovno društvo
4. člen
Odločitve sprejema celotni profesorski zbor oz. oddelčni profesorski zbor z javnim glasovanjem.
5. člen
NAGRADA ŠOLE
Nagrado šole prejmejo vsi dijaki in dijakinje, ki so dosegli pri maturi 30 in več točk.
Nagrado šole prejmejo vsi dijaki in dijakinje, ki so se udeležili olimpijade iz znanja (jeziki, matematika, fizika, kemija, geografija ...).
Nagrado šole prejmejo tisti dijaki in dijakinje, ki so se udeležili športne olimpijade ali svetovnega oz. evropskega prvenstva.
Nagrado šole prejmejo tisti dijaki in dijakinje, ki so imeli vsa štiri leta samo odlične ocene.
6. člen
Nagrado šole prejmejo na slovesnosti ob prisotnosti vseh profesorjev in vabljenih gostov.
7. člen
NAGRADA
Nagrado v oddelku prejme tisti dijak oz. dijakinja, ki ima odličen učni uspeh in pomaga sošolcem oz. je zelo aktiven/aktivna pri dejavnostih izven šole. Nagrado lahko prejme več dijakov oz. dijakinj, vendar v nobenem primeru več kot trije.
Nagrado za dosežke pri tekmovanjih iz znanj prejmejo tisti, ki so dosegli odlično uvrstitev na državnih tekmovanjih. O tem presoja mentor, ki nagrajence tudi predlaga.
Nagrade in dosežke pri športu prejmejo tisti, ki so na državnem prvenstvu zasedli eno od prvih treh mest. Nagrade so individualne in kolektivne.
Nagrado za ostale dejavnosti (kultura, šport, raziskovalna dejavnost, prostovoljne aktivnosti itd.) prejmejo tisti, ki so se na teh področjih izjemno odlikovali.
8. člen
Nagrado prejmejo nagrajenci na posebnem zboru ali v oddelku.
9. člen
NAGRADA ZA ODLIČNOST
Nagrado prejmejo tisti dijaki oz. dijakinje, ki imajo v letnem spričevalu iz vseh predmetov oceno odlično.
10. člen
Nagrado prejmejo nagrajenci na posebnem zboru ali v oddelku.
11. člen
POHVALA
Pohvalo v oddelku prejme tisti dijak oz. dijakinja, ki se posebej odlikuje pri delu v oddelčni skupnosti. Pohvalo lahko prejme več dijakov, vendar v nobenem primeru več kot trije.
Pohvale podeljujemo tudi tistim, ki so dosegli odlične uvrstitve na državnih tekmovanjih (o tem presoja mentor, ki tudi predlaga nagrajence), ter tistim, ki so v ostalih dejavnostih pripomogli k ugledu šole.
12. člen
Pohvale (diplome) prejmejo dijaki oz. dijakinje v oddelku.
13. člen
Nagrade in pohvale evidentiramo v šolski dokumentaciji.
14. člen
Pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga sprejme svet šole.
IV. PRAVILNIK O POSEBNEM STATUSU DIJAKINJ IN DIJAKOVNa podlagi 6. člena Pravilnika o prilagajanju obveznosti (Uradni list RS, št. 89/98), sprejemamo na I. gimnaziji v Celju naslednji
PRAVILNIK O POSEBNEM STATUSU DIJAKINJ IN DIJAKOV
1. člen
Status je posebna pravica in dolžnost dijakinj in dijakov I. gimnazije v Celju. Namen statusa je možnost lažjega usklajevanja šolskega in izvenšolskega interesa, njegov cilj pa: na obeh področjih ustvarjanja in udejstvovanja doseči čim boljši uspeh in rezultate.
2. člen
Status se lahko dodeli:
- dijakom športnikom,
- dijakom kulturnikom,
- dijakom s posebnimi potrebami.
3. člen
Vlogo s privolitvijo staršev in dokumenti (potrdila) za pridobitev statusa za daljše obdobje je potrebno oddati mentorjem dejavnosti oziroma pomočnikoma ravnatelja (do konca septembra), ti pa jih po obravnavi posredujejo ravnatelju. Status je možno pridobiti tudi med šolskim letom. Dijak mora status obnoviti vsako šolsko leto znova.
Možno je vložiti tudi prošnje za status, ko gre za sodelovanje pri raziskovalnih nalogah, za priprave na tekmovanja in nastope itd. Status je lahko dodeljen za obdobje šolskega leta ali tudi za krajše obdobje.
4. člen
Status lahko velja:
- določeno krajše obdobje,
- eno ocenjevalno obdobje (polletje),
- celo šolsko leto.
Deset dni pred redovalno konferenco statusa ni mogoče več uveljavljati.
5. člen
Status določi ravnatelj po proučitvi prošenj dijakov in po pregledu mnenj, ki mu jih posredujejo razredniki in mentorji zadevnih dejavnosti.
6. člen
Status ukine ravnatelj po proučitvi stališča določenega profesorja, razrednika, mentorja. Dijakinja oz. dijak lahko izgubi status tudi samo pri posameznih predmetih.
7. člen
(dijaki športniki)
Dijaki športniki so tisti dijaki, ki aktivno trenirajo in se udeležujejo tekem v regijskem, državnem in mednarodnem merilu. Dijaki s statusom športnika lahko obiskujejo športni oziroma kateri koli drugi gimnazijski oddelek.
Dijaki športniki so razporejeni po obsegu pravic v naslednje kategorije:
A) Vrhunski športniki:
- člani državne reprezentance (A–selekcije) s 1. do 3. mestom v državnem prvenstvu ekipno ali posamično;
B) Perspektivni športniki:
- tekmovalci v 1. ligi državnih prvenstev (v kadetski, mladinski in članski konkurenci);
- člani državne reprezentance in ostalih selekcij s 4. do 8. mestom v državnem prvenstvu ekipno ali posamično;
C) Ostali registrirani športniki pri panožnih zvezah.
8. člen
(obveznosti dijakov športnikov s statusom A, B in C)
Dijak je dolžan:
- vestno izpolnjevati šolske obveznosti,
- dogovarjati se s profesorjem za ustno preverjanje znanja in se dogovorjenega držati,
- sporočati vse spremembe v zvezi s statusom,
- redno obveščati starše in trenerja o svojem učnem uspehu in
- redno tekmovati za šolo.
9. člen
(obveznosti trenerja)
Trener je dolžan:
- spremljati šolski uspeh varovanca,
- obveščati šolo o terminih treningov, priprav in tekmovanj,
- vzdrževati stik z razrednikom, pedagoškim in športnim koordinatorjem ter
- razredniku vnaprej napovedati manjkanje pri pouku.
10. člen
(obveznosti staršev)
Starši do dolžni:
- redno spremljati uspeh in vedenje dijaka,
- obiskovati govorilne ure,
- redno opravičevati dijakova manjkanja pri pouku.
11. člen
(obveznosti profesorjev)
Profesorji so dolžni:
- v času intenzivnejših treningov in v času tekmovanj dogovoriti se z dijakom času pisnega in ustnega preverjanja znanja,
- v primeru potrebe po dodatni pomoči ponuditi možnost razlage snovi v okviru dodatne ure,
- skupaj z dijakom pripraviti načrt dela in preverjanja znanja.
12. člen
(ugodnosti dijakov športnikov s statusom A in
- Dijak sam izbira čas ustnega preverjanja znanja v terminu, ki mu omogoča predelati učno gradivo, ali pa se sam dogovori s profesorjem, kdaj želi ustno preverjanje obravnavane snovi.
- Oceno mora dobiti najkasneje 10 delovnih dni pred koncem ocenjevalnega obdobja. Po tem roku ga profesor lahko vpraša nenapovedano, razen če je dijak upravičeno manjkal pri pouku 60 % ali več časa.
- Dijak lahko pisna preverjanja opravi individualno pri rednem pouku oz. po dogovoru s profesorjem tudi drugače, če je na dan pisnega preverjanja upravičeno odsoten.
- Dijak ima možnost za dodatno posvetovanje z učiteljem.
- Dijak ima lahko pri pouku športne vzgoje po predhodnem dogovoru s profesorjem le-te individualni program, a mora biti prisoten vsaj 25 % (status A) oz. 50 % (status
načrtovanih ur.
- V vsakem konferenčnem obdobju si morajo dijaki športniki pridobiti toliko ocen, kot jih določa Pravilnik o ocenjevanju in preverjanju znanja.
- V posameznem obdobju je lahko dijak športnik tudi neocenjen, če je bil odsoten 60 % ali več časa, predvidenega za vzgojno-izobraževalno delo pri posameznem predmetu. V tem primeru pridobi dijak ocene v naslednjem ocenjevalnem obdobju.
13. člen
(prisotnost dijakov športnikov s statusom A in
- Dijak športnik lahko manjka pri pouku zaradi športnih priprav in tekmovanj, vendar največ 20 (status A) oz. 10 (status
šolskih dni zaporedoma.
- Pri pouku lahko manjka tudi zaradi tekmovanj, če so ta med rednim šolskim delom.
- Dijakom, ki so vključeni v redni proces treninga in tekmovanj, se to prizna za opravljen izbirni del obveznih izbirnih vsebin (OIV).
14. člen
(ugodnosti dijakov športnikov, registriranih pri panožnih zvezah – status C)
- Ob povečani intenzivnosti vadbe (več treningov, priprav, tekmovanj …) se lahko občasno opravičijo ustnih preverjanj. Trener mora izdati potrdilo – koledar povečanih športnih obremenitev za to obdobje, ki ga dijak predloži razredniku. Če potrdilo o povečani intenzivnosti ni izdano, se dijak ne more opravičiti ustnega preverjanja. Razrednik tako začasno opravičilo vnese v redovalnico, tako da v rubriko Opombe zapiše S-začasno in navede datum povečanih obremenitev.
- Tudi ti dijaki, ki so vključeni v redni proces treninga in tekmovanj, vendar še ne dosegajo kriterijev za dodelitev statusa športnika A ali B, so opravičeni izbirnega dela OIV.
- Dijaki, ki nastopajo na tekmovanjih vseh rangov za šolsko reprezentanco, so naslednji dan opravičeni preverjanja in ocenjevanja znanja.
15. člen
Ob prošnji za pridobitev ali podaljšanje ugodnosti statusa športnika mora dijak predložiti:
- potrdilo kluba o članstvu, iz katerega mora biti razviden nivo tekem, na katerih nastopa in
- doseženi rezultati v predhodnem letu,
- potrdilo športne zveze o statusu kategoriziranega športnika,
- okvirni terminski plan treningov in predvidenih tekem,
- soglasje staršev za uveljavljanje ugodnosti statusa športnika,
- druga potrdila, ki se nanašajo na športno dejavnost dijaka.
16. člen
Dijak izgubi ugodnosti statusa športnika:
- če mu je dodeljen za določen čas,
- če zlorablja status,
- če neopravičeno manjka pri pouku (15 in več ur),
- če se neprimerno obnaša oz. če mu je zato izrečen vzgojni ukrep,
- če neopravičeno zavrne sodelovanje v šolski reprezentanci,
- če ne dosega zadovoljivega učnega uspeha (pri statusu B – dve negativni oceni ali več),
- če preneha z aktivnim treningom,
- na njegovo željo ali zahtevo oz. zahtevo staršev.
Predlog o prenehanju ugodnosti poda razrednik, mentor ali drugi pedagoški delavci. Izguba je lahko začasna, dokler dijak ne odpravi razlogov za izgubo.
17. člen
(dijaki kulturniki)
Predlog za pridobitev statusa kulturnika napiše dijak oz. dijakinja v soglasju s starši. Ob prošnji mora dijak predložiti:
- potrdilo in mnenje kulturne institucije,
- časovni razpored vaj.
Pogoji za pridobitev statusa kulturnika so:
- aktivno sodelovanje na kulturnem področju v šoli in izven nje,
- primeren šolski uspeh.
18. člen
Dijak s statusom kulturnika ima pravico do manjkanja pri pouku v času, ko sodeluje na prireditvah v okviru kulturne dejavnosti, na podlagi katere mu je dodeljen status, vendar le v obsegu, ki je nujno potreben za uspešno izvedbo te dejavnosti.
Odsotnost od pouka je dijak dolžan vnaprej javiti razredniku, ki mu odsotnost odobri.
19. člen
Dijak s statusom kulturnika ima naslednje ugodnosti:
- Sam izbira čas ustnega preverjanja znanja v terminu, ki mu omogoča predelati učno gradivo, ali pa se sam dogovori s profesorjem, kdaj želi ustno preverjanje obravnavane snovi.
- Oceno mora dobiti najkasneje 10 delovnih dni pred koncem ocenjevalnega obdobja. Po tem roku ga lahko profesor vpraša nenapovedano, razen če je dijak upravičeno manjkal pri pouku 60 % ali več časa.
- Pisna preverjanja lahko opravi individualno pri rednem pouku oz. po dogovoru s profesorjem tudi drugače, če je na dan pisnega preverjanja opravičeno odsoten.
20. člen
(obveznosti dijaka kulturnika)
Dijak redno obvešča svojega razrednika:
- o vseh upravičenih manjkanjih pri pouka,
- o težavah, ki jih ima pri pouku, ocenjevanju in pripravah,
- o uspehih, ki jih dosega v šoli in na področjih, ki jih uveljavlja s statusom.
21. člen
Dijak izgubi status kulturnika:
- če mu je dodeljen za določen čas,
- če zlorablja status,
- če neupravičeno manjka pri pouku (15 in več ur),
- če se neprimerno obnaša oz. če mu je zato izrečen vzgojni ukrep,
- če neupravičeno zavrne sodelovanje v kulturni dejavnosti, ki predstavlja šolo,
- če ne dosega zadovoljivega učnega uspeha,
- če preneha s kulturno dejavnostjo,
- na njegovo željo ali zahtevo oz. zahtevo staršev.
22. člen
(dijaki s statusom zaradi posebnih pogojev dela)
Velja za dijake, ki ne morejo opravljati učnih obveznosti zaradi bolezni ali socialnih razmer. Dijak pridobi status zaradi posebnih pogojev po predhodni predložitvi zdravniških potrdil ali potrdil s Centra za socialno delo ter ostalih institucij.
Obseg in trajanje njihovih pravic določi na pisni predlog razrednika/razredničarke in za to zadolžene pomočnice ravnatelja ravnatelj šole.
23. člen
(ugodnosti dijaka s statusom zaradi posebnih pogojev dela)
Pri ocenjevanju:
- Sam izbira čas ustnega preverjanja znanja v terminu, ki mu omogoča predelati učno gradivo, ali pa se sam dogovori s profesorjem, kdaj želi ustno preverjanje obravnavane snovi.
- Oceno mora dobiti najkasneje 10 delovnih dni pred koncem ocenjevalnega obdobja. Po tem roku ga profesor lahko vpraša nenapovedano, razen če je dijak upravičeno manjkal pri pouku 60 % ali več časa.
- Pisna preverjanja lahko opravi individualno pri rednem pouku oz. po dogovoru s profesorjem tudi drugače, če je na dan pisnega preverjanja upravičeno odsoten.
- Ima možnost za dodatno posvetovanje z učiteljem.
Prisotnost pri pouku
- Dijak ima pravico, da manjka pri pouku zaradi zdravniških pregledov, če so le-ti v času pouka.
- Ima tudi pravico, da pri pouku manjka zaradi hospitalizacije ali drugih utemeljenih razlogov.
Napredovanje
- Dijak pogojno napreduje v višji letnik, če je pozitivno opravil prejšnji letnik in vsaj 50 % tekoči letnik.
- Pri pogojnem napredovanju je praviloma lahko dijak negativno ocenjen največ iz 3 predmetov.
- Neopravljene obveznosti tekočega šolskega leta mora opraviti do zaključka koledarskega leta.
24. člen
(dolžnosti dijaka s statusom zaradi posebnih pogojev dela)
Dijak je dolžan:
- vestno opravljati šolske obveznosti,
- dogovarjati se s profesorjem za ustno ali pisno preverjanje znanja in se dogovorjenega držati,
- sporočati vse spremembe v zvezi s statusom.
25. člen
V primeru poškodbe dijak športnik ohrani status do zaključka ocenjevalnega obdobja. Potem se na novo oceni potreba oz. možnost.
26. člen
Pravilnik začne veljati, ko ga sprejme svet šole.
IV. PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU ŠOLSKE PREHRANE DIJAKOV I. GIMNAZIJE V CELJU
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik ureja razdeljevanje sredstev za subvencioniranje šolske prehrane dijakom I. gimnazije v Celju iz sredstev državnega proračuna, ki jih šola pridobiva na osnovi pravilnika o subvencioniranju šolske prehrane dijakov v srednjih šolah (Ur. list RS, št. 34/04).
S tem pravilnikom so določeni kriteriji, metodologija in postopek za ugotavljanje upravičenosti dijakov šole do subvencije.
2. člen
(šolska prehrana)
Šolska prehrana v skladu z določili tega pravilnika pomeni organizirano prehrano dijakov v srednji šoli in obsega samo malico.
3. člen
(zagotavljanje sredstev iz državnega proračuna)
Iz državnega proračuna se zagotavljajo sredstva za subvencioniranje šolske prehrane za dijake, ki zaradi socialnega položaja le-te ne zmorejo plačati v celoti. Sredstva so praviloma namenjena za subvencioniranje šolske malice, lahko pa tudi za subvencioniranje drugih obrokov šolske prehrane. Subvencija se lahko izjemoma dodeli tudi v obliki denarja.
2. KRITERIJI, METODOLOGIJA IN POSTOPEK DODELITVE SREDSTEV DIJAKOM
4. člen
(kriteriji za dodelitev sredstev dijakom)
Dijaki so upravičeni do subvencionirane prehrane, če izpolnjujejo kriterije po tem pravilniku in imajo status rednega dijaka. Šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane učencu upošteva zlasti naslednje kriterije:
Kriteriji Točke
1. Prejemanje denarne socialne pomoči 1 T
2. Višina prejetih otroških dodatkov 1. skupina 5 T
2. skupina 4 T
3. skupina 3 T
4. skupina 2 T
5. skupina 1 T
3. Brezposelnost staršev 1 T
4. Dolgotrajna bolezen v družini 1 T
5. Dolgotrajnejši socialni problemi 1 T
6. Oddaljenost kraja stalnega prebivališča od šole (nad 25 km) 1 T
7. Specifike v družini (otrok s posebnimi potrebami, težja invalidnost družinskega člana) 1 T
5. člen
Dijaki so upravičeni do enotne subvencije.
6. člen
(postopek dodelitve sredstev dijakom)
Ravnatelj šole imenuje komisijo, ki jo sestavljajo šolski svetovalni delavec in najmanj dva strokovna delavca šole. Komisija na podlagi pisne vloge staršev in na predlog razrednika odloča o upravičenosti učenca do subvencionirane šolske prehrane (obrazec k vlogi je priložen). O odločitvi komisije šola starše pisno obvesti.
Šola dijakom praviloma subvencionira malico, lahko pa tudi druge obroke, in sicer za dneve pouka oz. drugega organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela.
7. člen
(vloga staršev z ustrezno dokumentacijo)
Originalne vloge staršev z ustrezno dokumentacijo in celotno korespondenco s starši do konca tekočega šolskega leta hrani komisija. Po tem roku se vsa dokumentacija uniči.
8. člen
(obveščanje staršev)
Šola v šolski publikaciji starše dijakov seznani z možnostjo subvencioniranja šolske prehrane in z načinom uveljavljanja dodelitve sredstev za subvencionirano šolsko prehrano.
9. člen
(prenehanje upravičenosti do sredstev subvencionirane šolske prehrane)
Dijaku lahko komisija odvzame subvencijo, če ugotovi, da je bila podeljena na osnovi lažnih podatkov. V tem primeru se lahko zahteva tudi povrnitev prejetih sredstev.
Dijak ni upravičen do subvencije za dneve, ko neopravičeno manjka pri pouku ali pa je daljši čas odsoten.
V primeru daljše upravičene odsotnosti od pouka lahko pravico do subvencije začasno uredi komisija.
10. člen
(veljavnost pravilnika)
Pravilnik je začel veljati 24. 6. 2004, ko ga je na svoji seji sprejel Svet šole I. gimnazije v Celju. Vsebino tega pravilnika je obravnaval tudi Svet staršev I. gimnazije v Celju na svoji seji dne 22. 6. 2004 in je z njim soglašal.
Domov
