Spletna predstavitev I. gimnazije v Celju.

I. gimnazija v Celju. V raznih arhivih in kronikah lahko o njej preberemo sledeče: ustanovljena je bila leta 1808 in vse do leta 1895 je pouk potekal le v nemškem jeziku. Je ena izmed najstarejših slovenskih gimnazij in v svojem dolgem življenju se je že dvakrat preselila. Najprej s Slomškovega na Muzejski trg, od tam pa tik pred prvo svetovno vojno na zdajšnjo lokacijo (danes domuje na naslovu Kajuhova 2, takrat pa... hja, Karel Destovnik še niti ni privekal na svet, kaj šele da bi pesnil ali dajal imena pomembnim ulicam in eminentnim stavbam). Od konca 19. stoletja je pouk potekal tudi v slovenskem jeziku, preselitev na novo lokacijo pa je bila pogojena s striktno uporabo nemškega jezika. Pa se je zgodila vojna, Avstroogrska je razpadla in leto 1918 je bilo zopet slovensko. Zgodovina je šla svojo pot, naša gimnazija je dobivala in izgubljala sorodne ustanove, spremenili so ji ime (iz I. gimnazije v Celju so jo preimenovali v Gimnazijo Celje, pa ji konec 20. stoletja vrnili prvotni naziv), skušali so ji spremeniti identiteto, jo nadomestiti z novejšimi in modernejšimi kolegicami. A se vse do danes ni predala. še vedno počiva ob zelenem bregu Savinje, obdana s stanovanjskimi bloki, vrtcem in vilami.



To je le del faktografskega znanja, ki sicer zna priti prav pri kakšnem kvizu o splošni razgledanosti ali kot zabavna anekdota za zadrte in pikolovske osebke. Vsem drugim pa množica številk in niz preteklih podatkov ne pomeni prav dosti. Morda si bo kdo zapomnil kakšno letnico, kraj ali ime, a večino verjetno zanima, kaj je na I. gimnaziji posebnega, kaj je tisto "več", zaradi česar vanjo vsako leto drejo trume nadebudnih, želja znanih mladeničev in mladenk. Med pohajkovanjem po Kajuhovi ulici človek slej ko prej naleti nanjo - na zgrbljeno starko, ki v zavetju dreves odprtih rok sprejema dijake in njihove duhovne vodje, jim daje zavetje in navdihuje. Ta babica ni nihče drug kot I. gimnazija v Celju, ali, kot ji ljubkovalno pravimo dijaki, "Kajuh". Njegovo pročelje je dokaj pisano, prepletajo in dopolnjujejo se variante kremnih in rjavih odtenkov. Pred šolo stoji kolesarnica (ki v slabem vremenu postane zatočišče vseh svežega zraka, ljubečih pogledov), ob vhodu pa "nadomestna gospodinja" večine kajuhovcev - kantina. Brez nje si večina verjetno ne predstavlja šolskega dne. Sicer je res, da jabolka, ki jih trikrat na teden oglodamo med glavnimi odmori v okviru zdrave šole, začasno potešijo lakoto. A želodci skoraj odraslih, zahtevno umsko delo opravljajočih ljudi, zahtevajo skrbno nego in polnovredne obroke. Odgovor na kruleče zvoke želodcev ponuja kantina, v kateri prijazni uslužbenci pekarne Kuder pripravljajo sendviče, razvrščajo pecivo, v hladilnike zlagajo osvežilne napitke in jogurte, za posladek pa so na voljo tudi čokoladice in ostale sladkarije.

Malico torej imamo, na dvorišču smo poklepetali z vsemi kolegi, na tekaško progo ali igrišče nas zavoljo nizkih jutranjih temperatur še ne vleče... Torej je skrajni čas, da (še pred zvonjenjem) vstopimo in si "tovarno znanja" ogledamo še od znotraj. Če smo res zgodnji jutranji ptiči, imamo srečo, če je gospod hišnik že odklenil šolska vrata in nas spustil na toplo. Najprej zavijemo v klet, katere stene so poslikane z raznimi preslikavami znanih likovnih del, pa tudi z našimi fantazijskimi junaki, si postrežemo z jabolkom in morda še poklepetamo pred športnim kabinetom ali v fotokopirnici "prepišemo" včerajšnjo nalogo. Morda zavijemo do prostorov gospoda hišnika, si izposodimo kladivo ali poprosimo za pomoč. Nekateri razredi imajo v kleti tudi matično učilnico, večino pa vleče višje, mimo telovadnic v pritličje, kjer knezuje majhna šolska knjižnica, ki kljub svoji skromnosti zadovoljuje potrebe dijakov. V njeni neposredni soseski je tudi kabinet tehničnega vodje šole, gospoda Bezgovška, v pritlični etaži pa imajo svoje prostore tudi gospe snažilke. Obiskovalce, nevajene sprehajanja po notranjosti šole, bo z vsemi potrebnimi napotki opremil dežurni dijak. Med (ne pretirano zahtevnim) vzponom v prvo nadstropje lahko preletimo obvestila na oglasnih deskah ali s pogledom skozi okno ošinemo dogajanje na dvorišču. V prvem nadstropju poleg učilnic (tudi glasbene, fizikalne in računalniške) ter večine kabinetov kraljujejo zbornica, tajništvo in ravnateljeva pisarna. Ocene nas ne zanimajo, pomoči gospe tajnice trenutno ne potrebujemo, pa tudi na zagovor h gospodu ravnatelju nas prav nič ne vleče (čeprav se tovrstni razgovori ponavadi izkažejo za koristen in rešitev poln klepet), zato preskočimo še tistih par deset stopnic, ki nas ločijo od drugega nadstropja. Ta del je ponavadi mirnejši kot spodnji prostori, verjetno zato, ker so dijaki pod budnim očesom dveh naravoslovnih kabinetov - na eni strani jih nadzorujejo člani biološkega, na drugi pa profesorice kemijskega kabineta. Za večino obiskovalcev bi se tu ogled šole končal. A ker naše raziskovalne žilice nič in nihče ne more ustaviti, bomo odprli še ena vrata in pogledali, kaj se skriva za njimi. Priporočam, da se toplo oblečete, kajti odpravljamo se na podstrešje, kraj poln domišljije, uporabne krame in osivelih duhov, ki se pred glasnimi, z raznovrstnimi žavbami namazanimi dijaki raje umaknejo v sam vrh stavbe, posedajo v krogu in paberkujejo o svetu, šolskih problemih in rečeh, ki v življenja ljudi vnašajo radost. Šolo smo torej spoznali do obisti. Če koga zanima še kaj, naj se oglasi pri enem od 1075 dijakov (brez skrbi, razdeljeni smo v 35 oddelkov - 27 splošnih, 4 športne in prav toliko klasičnih; če se zglasite v enem izmed razredov naval informacij ne bo preobilen). Za bolj specifične ali strokovno podkovane informacije pa vam je na voljo 79 članov osebja (od tega kar 65 profesorjev). Ups, šolski zvonec! Kot zgledni dijaki moramo zasesti svoja mesta in se prepustiti (ne)prijetnim skrivnostim pouka. Ob koncu šolskega dne si bomo oprtali šolske torbe in se poslovili od I. gimnazije. Z lahkim srcem, seveda, saj vemo, da nas bo prihodnji dan spet pričakala odprtih rok, pripravljena, da z nami deli vesele in žalostne trenutke. Saj, zato pa so babice! Da nam prisluhnejo, se z nami radostijo ter nam s svojimi modrimi sveti in namigi olajšajo vsakdanje tegobe!

Šola ima letos 35 oddelkov. Med njimi so štirje športni, štirje klasični in 27 splošnih, med katerimi so štirje kombinirani z glasbeniki (umetniški - glasba, petje). Imamo kar 1066 dijakinj in dijakov ter 79 redno zaposlenih, od tega je 65 profesorjev.